Brezvizumski OFF

Aktualno-politična novica
26. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Hrvaška policija preganja italijanske evroposlance ob meji z Bosno in Hercegovino
 / 1. 2. 2021
Evropska komisija je Svet Evropske unije zaprosila za pooblastilo za začetek pogajanj o nadgradnji sporazumov štirih balkanskih držav z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, znano kot Frontex. Gre za statusne sporazume z Albanijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino. V skladu s trenutnimi sporazumi med Frontexom in štirimi državami so lahko terenske enote agencije prisotne le na mejah teh držav z Evropsko unijo. Frontex prav tako nima izvršnih pooblastil, kar pomeni, da državnim organom le pomaga pri nadzoru mej, denimo z letalskim nadzorom in izmenjavo informacij. Evropska komisija pa želi z novimi sporazumi doseči delovanje terenskih enot Frontexa tudi na mejah štirih držav s tretjimi državami in za agencijo pridobiti izvršna pooblastila. Komisija je sprejela tudi nov sveženj denarne pomoči štirim državam v vrednosti 39 milijonov evrov, ki bo v pogajanjih služil kot darilo. 

Srbija je ukinila brezvizumski režim potovanj za državljane Tunizije in Burundija. Evropska unija že nekaj časa obtožuje Srbijo spodbujanja povečevanja števila migrantov zaradi brezvizumskega režima za državljane azijskih in afriških držav. Režim ima Srbija z nekaterimi državami vzpostavljen še iz časa Jugoslavije, druge pa so ga pridobile v zameno za nepriznanje Kosova. Države, ki so za Unijo problematične, so Maroko, Tunizija, Egipt, Burundi, Indija in Turčija. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson [Ilva johAnson] je nedavno dejala, da v primeru, če Srbija ne bo ukinila brezvizumskega režima s tretjimi državami, ne izključuje možnosti ukinitve evropskega brezvizumskega režima s Srbijo.

kocarjenje
A je tu sploh kakšna razlika?
 / 18. 1. 2022
Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je podprl mnenje, da je Hrvaška pripravljena na izvajanje vseh odločb schengenskega pravnega reda. Odbor je ob tem pozval Svet Evropske unije k sprejetju odločitve za vstop Hrvaške v schengensko območje. Notranji ministri držav članic Unije bodo o članstvu Hrvaške v schengenskem območju dokončno odločali decembra. Po informacijah časnika Delo želi sicer vlada Roberta Goloba ob vstopu Hrvaške v schengensko območje sprejeti enostransko izjavo, da južna soseda z vstopom priznava arbitražno razsodbo o meji med državama.

Nemška vlada je s kitajskim podjetjem Cosco dosegla kompromis glede spora o nakupu deleža v enem od treh terminalov logističnega podjetja HHLA v največjem nemškem pristanišču Hamburg. Kompromis kitajskemu ladijskemu velikanu omogoča prevzetje četrtinskega deleža in ne prvotno načrtovanega 35-odstotnega deleža. Dogovor, ki sicer ne predvideva nikakršnih pristojnosti Cosca pri upravljanju ali strateških odločitvah, je sprožil spor med nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in nekaterimi ministri. Minister za gospodarstvo Robert Habeck [rObert hAbek] je izrazil zaskrbljenost zaradi prodaje nemške kritične infrastrukture Kitajski. S tem je po njegovem mnenju Kitajski omogočeno, da vpliva na elemente evropske prometne infrastrukture, medtem ko Kitajska Nemčiji ne dovoljuje sodelovanja v kitajskih pristaniščih. 

Po podatkih kitajskega carinskega urada je med januarjem in septembrom uvoz polprevodnikov v državo v primerjavi z istim obdobjem lani padel za skoraj trinajst odstotkov. Prav tako se je zmanjšala kitajska produkcija čipov, padla je za dobrih 16 odstotkov, povečala pa se je vrednost čipov, ki jih kupuje Kitajska. Skupna cena uvoženih čipov je namreč za en in pol odstotka višja kot lani. Spremembe so posledica spora med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Sedmega oktobra je namreč vlada Joeja Bidna uvedla oster sveženj ukrepov, ki zavirajo prodajo čipov iz Združenih držav na Kitajsko. Po novih pravilih morajo ameriška podjetja končati z dobavo materialov kitajskim proizvajalcem naprednih čipov, razen če za to pridobijo posebno licenco.

Rezultati predčasnih volitev v Italiji
 / 26. 9. 2022
Italijanski parlament je izglasoval zaupnico vladi Giorgie Meloni. Koalicija ima sodeč po glasovanju v parlamentu udobno večino 235 glasov. Desno vlado poleg Melonijinih Bratov Italije sestavljata še stranki Liga in Naprej Italija. Za dokončno potrditev Meloni potrebuje še zaupnico zgornjega doma oziroma senata, kjer bodo odločali danes. 

Tigraj in etiopska država po skoraj letu dni državljanske vojne
 / 8. 10. 2021

Začela so se prva mirovna pogajanja med etiopsko vlado in Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto v južnoafriški Pretoriji. Pogovori v Pretoriji potekajo pod okriljem Afriške unije in so bili sklicani z namenom končanja državljanske vojne, ki je v zadnjih dveh letih zahtevala na tisoče življenj, velik del prebivalstva pa je na robu lakote. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije več kot pet milijonov ljudi v tigrajski regiji potrebuje humanitarno pomoč. Pogajanja vodi odposlanec Afriške unije za Afriški rog in nekdanji nigerijski predsednik Olusegun Obasanjo [olUšegun obAšandžo], mediirata tudi nekdanji kenijski predsednik Uhuru Kenyatta [uhUru kenjAta] in nekdanji podpredsednik Južne Afrike Phumzile Mlambo-Ngcuka [pUmsej lAmbo Enkuka]. Medijem sicer v palačo južnoafriškega zunanjega ministrstva, kjer potekajo pogajanja, vstop ni dovoljen.

Sindikat vojakov Slovenije in Sindikat ministrstva za obrambo očitata ministrstvu, da ne spoštuje sodb Vrhovnega in evropskega sodišča glede zagotavljanja počitkov ter štetja in plačila delovnega časa pripadnikom Slovenske vojske. Vrhovno sodišče je marca letos na podlagi predhodne sodbe evropskega sodišča odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas. Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije, je na novinarski konferenci pojasnil, da je sodišče vojaku priznalo plačilo razlike do celotne višine urne postavke, saj da pripravljenost na delovnem mestu po slovenski zakonodaji sploh ne obstaja. Po izplačilu iztoženega denarja vojaku so predstavniki obeh sindikatov vložili zahtevo ministrstvu za obrambo, da v prihodnje uredi plačilo v skladu s sodbo za zadnjih pet let in izplača razliko vsem zaposlenim. 

Z Ministrstva za obrambo so se na trditve sindikata odzvali, češ da sodbo Vrhovnega sodišča upoštevajo. Po trditvah ministrstva se sodba nanaša namreč le na pripravljenost na straži. Odgovarja Gvido Novak:

Izjava

Novak pojasnjuje še, kako bodo v sindikatu delovali, če bo ministrstvo vztrajalo pri svojem stališču.

Izjava

Premier Robert Golob je po srečanju s predsednikom alžirske narodne skupščine Ibrahimom Boughalijem v Ljubljani potrdil izjave ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, ki je prejšnji teden naznanil sodelovanje Geoplina in alžirskega dobavitelja zemeljskega plina Sonotrach. Pogodba naj bi za prihodnja tri leta predvidevala nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske oskrbe. Golob pravi, da je pogodba tik pred podpisom.

OFF je pripravila vajenka Zala, mentorirala je Tia.

 

Vir fotografije: flickr, Rock Cohen

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.