Deportacijam en OFF
Izraelska genocidna vojska je čez noč nadaljevala z bombardiranjem Gaze in skupno ubila vsaj 42 Palestincev. Na severu enklave je v Džabaliji Al Balad bombardirala palestinske domove in pri tem ubila vsaj 13 ljudi. V zračnem napadu nad bolnišnico Al Awda je poškodovala eno izmed glavnih skladišč z medicinskimi pripomočki. V kraju Deir Al Balah je v napadu na skladišče, v katerem so nastanjeni razseljeni Palestinci, ubila najmanj devet ljudi. Izraelska vojska je po večmesečni blokadi na egiptovski meji dovolila vstop 90 tovornjakom s humanitarno pomočjo. Tovornjaki so naloženi s hrano in medicinskimi pripomočki, vendar je po poročanju Združenih narodov pomoč v omejeni količini in njena distribucija upočasnjena. Mnogo tovornjakov prav tako sploh še ni prispelo na sever enklave. Po poročanju palestinskega zunanjega ministrstva je okupatorska vojska streljala na diplomate, ki so obiskali mesto Dženin na okupiranem Zahodnem bregu.
V argentinski prestolnici Buenos Aires je potekal protest pred zgradbo kongresa zaradi prenizkih pokojnin. Na protestu so policijske sile več ducat protestnikov ranile s pendreki in protiizgrednimi ščiti. Povod za demonstracije je bilo zadnje zasedanje vlade, kjer poslanci niso dosegli kvoruma za sprejetje več zakonov, ki bi med drugim povišali pokojnine in zagotovili nadaljevanje prejemanja dodatkov za upokojence. Na zasedanju je bilo prisotnih samo 124 poslancev, medtem ko je bilo 133 poslancev odsotnih. Številni protesti upokojencev proti nizkim pokojninam in varčevalni politiki predsednika Javierja Mileia sporadično potekajo že od marca letošnjega leta. Spomnimo, da so se na protestu marca upokojencem v znak podpore pridružili tudi nogometni navijači, ki jih je policija pretepla. Milei je avgusta lani z vetom blokiral zakon, ki bo pokojnine delno povišal skladno z inflacijo.
Slovesnost lansiranja nove severnokorejske vojne ladje v vzhodnem pristaniškem mestu Cheongjin se je končala z nesrečo, saj je plovilo izgubilo ravnotežje in se na dnu poškodovalo. Le par ur po nesreči je po poročanju južnokorejskega obrambnega ministrstva severnokorejska vojska izstrelila več neidentificiranih manevrirnih raket proti Vzhodnem morju v bližini severnokorejske province Hamgyeong. Na spodletelem testiranju 5000-tonskega rušilca je bil prisoten tudi vrhovni voditelj države Kim Džong Un, ki je vzrok za nesrečo pripisal ne le tehnični okvari, temveč tudi politični neprevidnosti vladajočih organov. Kim je zato napovedal obravnavo odgovornih uradnikov na plenarnem zasedanju centralnega komiteja Korejske delavske stranke, ki jo bo sklical prihodnji mesec.
Britansko višje sodišče je sprejelo sodbo, ki preprečuje britansko-mavricijsko sklenitev dogovora o predaji otočja Chagos Mavriciju. Sodba je bila izrečena tik pred zdajci, saj bi morali britanski premier Keir Starmer in predstavniki mavricijske vlade dogovor podpisati danes. Dogovor, ki je bil prvič naznanjen oktobra lani, določa predajo suverenosti otočja v Indijskem oceanu Mavriciju, s čimer bi bila omogočena vrnitev razseljenega mavricijskega prebivalstva. Velika Britanija bi kljub predaji suverenosti obdržala najem strateških vojaških baz na otoku Diego Garcia, ki jih upravlja skupaj z vojsko Združenih držav Amerike za nadaljnih 99 let. Velika Britanija otočje nadzoruje od leta 1814, leta 1965 ga je odcepila od svoje nekdanje kolonije Mavricij. Za vzpostavitev vojaškega oporišča na največjem otoku arhipelaga Diego Garcia je izselila skoraj dva tisoč prebivalcev na Mavricij in Sejšele.
Poslanci Narodne skupščine Republike Srbske so po hitrem postopku sprejeli predlog zakona o financiranju političnih strank. Na burnem zasedanju parlamenta je za sprejetje zakona glasovalo 48 poslancev od prisotnih 59. Novi zakon, ki ga je predlagala vladajoča stranka Zavezništva neodvisnih socialnih demokratov, krajše SNSD, določa pet različnih načinov financiranja političnih strank. Te so lahko financirane iz članarin, prostovoljnih prispevkov, dobičkov pri prodaji lastnega propagandnega gradiva, dohodka od premoženja v lasti politične stranke in dobičkov podjetja v lasti politične stranke. Nevladna organizacija Transparency International BiH opozarja, da zakon omogoča zasebnim podjetjem donacije v višini do 50 tisoč evrov, kar je v nasprotju z obstoječim zakonom o financiranju političnih strank na nivoju celotne države. Predlog so sprejeli po aprilski odločitvi visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta, da zaustavi financiranje strank SNSD in Združena Srbija iz državnega proračuna. Schmidt je odločitev sprejel, saj trdi, da stranki ne delujeta neskladno z Daytonskim mirovnim sporazumom, saj z izrabljanjem pristojnosti institucij Republike Srbske onemogočata učinkovito izvajanje odločitev institucij Bosne in Hercegovine na celotnem ozemlju države.
Srbski blok
Srbski študenti nadaljujejo z blokado rektorata v Nišu, ki jo načrtujejo, dokler rektor univerze Jovan Stepanović in dekani fakultet ne razveljavijo sklepa o nadaljevanju predavanj na daljavo preko spleta. Medtem je v teku tudi akcija »kafa sa studentom«, ki meščanom omogoča pogovor s študenti o njihovih zahtevah v zameno za hrano in podobne donacije. Poleg tega blokada sodišča v Novem Sadu poteka že osmi dan. Študenti in ostali protestniki so sicer do 11. ure omogočili vstop zaposlenim, a zatem se je blokada nadaljevala.
Selimo se še v Beograd. Ob zasedanju Akademskega sveta Fakultete za organizacijske vede so se pred poslopjem zbrali tudi študentje v blokadi. Pojasnjujejo, da se ne strinjajo z odločitvijo sveta o izvajanju pouka na daljavo, ki so jo sprejeli na prejšnjem zasedanju. Študenti Fakultete za dramske umetnosti so se danes prav tako zbrali pred zgradbo fakultete ob šestmesečni obletnici napada na študente med dostavo pošte. Od petih osumljencev sta dva priznala krivdo, pri čemer je Milena Aleksić dobila pogojno kazen enega leta, Ivan Stanišić pa pogojno kazen osmih mesecev. Zoper dveh osumljencev je tožilstvo umaknilo pregon. Sojenje tako poteka samo proti bivšemu svetniku občine Novi Beograd Miliju Koldžiću, ki pa se v ponedeljek ni pojavil na sodišču.
Pred Uradom vlade za oskrbo in integracijo migrantov je na pobudo Ambasade Rog potekal protestni shod aktivistov in beguncev, ki obsojajo prekomerno deportacijo prosilcev za azil iz Slovenije. Pojasnjujejo, da prosilce za azil slovensko notranje ministrstvo najpogosteje deportira v sosednjo Hrvaško, kjer so deležni nehumane obravnave. Begunci, ki so po poti v Slovenijo potovali skozi Hrvaško, poročajo o policijskem nasilju, zlorabah, rasizmu in diskriminaciji. Slovensko notranje ministrstvo kljub opozorilom beguncev vztraja pri doslednem izvajanju Dublinske uredbe, ki določa pristojnost za odločanje o prošnji za azil zgolj eni državi članici Evropske unije. V Ambasadi Rog poudarjajo, da so lani na notranjem ministrstvu izmed 5634 obravnavanih prošenj izdali 2378 odločb o deportaciji v drugo državo, najpogosteje na Hrvaško in v Bolgarijo. Lani so deportirali približno 60 ljudi, letos že okoli 20.
OFF je pripravila vajenka Ajla, zraven je v luft gledala Iman.
Dodaj komentar
Komentiraj