Drame PredsednikOFF

Aktualno-politična novica
24. 1. 2022 - 15.00
 / OFF

V Burkini Faso je v teku vojaški udar. Med uporom vojakov je prišlo do streljanja v bližini predsedniške palače in več vojašnic v prestolnici Ouagadougouju. Iz zahodnoafriške države trenutno prihajajo nasprotujoče si informacije o tem, ali je vojska aretirala predsednika Rocha Marca Christiana Kaboreja, kot trdi več virov iz varnostnih sil, ali ne, saj je govorice zanikal obrambni minister Barthélémy Simporé. Razlog za upor vojakov naj bi bilo nezadovoljstvo z razmerami, v katerih se morajo boriti proti islamističnim milicam, zato zahtevajo zamenjavo vojaškega vodstva, podporo za politični prevrat pa naj bi imeli tudi med ljudstvom, ki se je zbralo na ulicah. Trenutno dogajanje komentira Andrej Morovič, pisatelj, ki živi v Burkina Fasu.

Izjava 

Začetek sodnega procesa o izročitvi Assangea Združenim državam Amerike
 / 24. 2. 2020
Višje sodišče v Londonu je ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu dovolilo pritožbo na britansko vrhovno sodišče glede izročitve Združenim državam Amerike. Tam mu v primeru obsodbe grozi do 175-letna zaporna kazen zaradi objave tajnih vojaških dokumentov. Britanska sodnica je januarja lani sprva zavrnila zahtevo ameriških oblasti za Assangeevo izročitev ZDA, saj da zaradi razmer v tamkajšnjih zaporih v kombinaciji z mentalnim stanjem izročenca obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odločitev sodnice so odvetniki ameriške vlade minulega decembra uspešno izpodbijali, zdaj pa so s pritožbo končno uspeli Assangeevi odvetniki. V današnji odločitvi je sodišče sicer pojasnilo, da Assangeu ne priznavajo pravice do pritožbe na vrhovnem sodišču, da pa ima ta pravico nadaljevati pravni spor na vrhovnem sodišču, ki bo odločilo o tem, ali bo zadevo prevzelo v obravnavo.

Kdo se pripravlja na vojno v Ukrajini?
 / 17. 12. 2021
Združene države Amerike so ukazale umik družinskih članov diplomatov, ki delujejo v Ukrajini. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem vsemu nenujnemu osebju veleposlaništva v Kijevu, ki ostaja odprto, omogočilo, da državo zapustijo prostovoljno. Med razlogi za sprejem te odločitve so v State Departmentu med drugim navedli tudi poročila o možnem napadu Rusije na Ukrajino, kar uradna Moskva sicer vztrajno zanika. Za podoben ukrep umika se je odločilo tudi Združeno kraljestvo, ki bo v domovino prepeljalo polovico svojega osebja na kijevskem veleposlaništvu, pri čemer so se na britanskem zunanjem ministrstvu sklicevali na “rastočo grožnjo, ki jo predstavlja Rusija”. Ukrajina je v zadnjih dnevih prejela več mednarodnih pošiljk orožja, vključno z raketnimi sistemi. Poleg tega je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen danes naznanila “makrofinančni paket pomoči”, v okviru katerega bo Evropska unija Ukrajini namenila 1,2 milijarde evrov posojil in subvencij. Medtem je zaradi izjav, vezanih na ukrajinsko situacijo, z mesta poveljnika nemške mornarice odstopil viceadmiral Kay-Achim Schönbach. Med obiskom v Indiji je na nekem dogodku namreč dejal, da je Krimski polotok za Ukrajino izgubljen in da si ruski predsednik Vladimir Putin zasluži spoštovanje članic zveze Nato, saj je lahko pomemben zaveznik v morebitnem konfliktu s Kitajsko. Čeprav je Schönbach kasneje pojasnil, da gre za njegova osebna in ne uradna stališča Nemčije, se je zaradi izrečenega na ukrajinskem zunanjem ministrstvu morala zagovarjati nemška veleposlanica Anka Feldhusen.

V Nemčiji oblikovana nova vladna koalicija s kanclerjem Olafom Scholzem
 / 26. 11. 2021
Nemški krščanski demokrati, z nemško kratico CDU, so na sobotnem digitalnem kongresu za predsednika svoje stranke izvolili Friedricha Merza. V svojem tretjem poskusu potegovanja za pozicijo je zmagal s 95 odstotki glasov. Merz bo nasledil Armina Lascheta, ki je CDU vodil ob njenem največjem volilnem porazu od ustanovitve po koncu druge svetovne vojne, krščanski demokrati pa so se po šetnajstih letih tako prvič znašli v opoziciji. Merz v tem vidi priložnost, da stranka reformira svoj program in se osredotoči na naslednje lokalne in deželne volitve. V svoji kritiki trenutne vlade Olafa Scholza je izpostavil nujnost sprejetja pokojninske reforme in pa uvedbo obveznega cepljenja. Kritičen je bil tudi do vladne politike glede ukrajinske krize. Merz namreč nasprotuje sankcijam Rusije in pošiljanju orožja v Ukrajino. Velja za zastavonošo konservativnejšega dela strake in je bil v ožjem izboru za predsednika stranke že večkrat, prvič že leta 2002, ko ga je premagala nekdanja kanclerka Angela Merkel.

Ponoven vznik oboroženih spopadov v Zakavkazju
 / 29. 9. 2020
Odstopil je armenski predsednik Armen Sarkisjan. Kot razlog za svojo odločitev je navedel omejena pooblastila predsedniške funkcije, zaradi česar njen nosilec že več let nima pravega vpliva na politično dogajanje v državi. Armenija je leta 2015 po referendumu o ustavnih spremembah postala parlamentarna republika in tako izrazito zmanjšala moč predsednika republike ter povečala vpliv izvršne oblasti s premierjem na čelu. Neenako razmerje moči med funkcijama je postalo očitno tekom konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu. Vojna v regiji se je končala novembra lani, ko sta državi pod pritiskom Rusije sprejeli premirje, ki ga je v armenskem imenu podpisal premier Nikol Pašinjan. Sarkisjan je bil zaradi tega, tako kot večina Armencev, ki so Pašinjanu očitali, da je izgubil Gorski Karabah, njegov glasen kritik.

Senat potrdil starega bančnega mačka za predsednika italijanske vlade
 / 18. 2. 2021
V Italiji poteka prvi krog volitev za predsednika republike. Predsednik ima predvsem protokolarno vlogo, izvoli pa ga poseben kolegij 1009 članov iz obeh domov italijanskega parlamenta in predstavniki dvajsetih italijanskih dežel. Proces volitev predsednika republike predvideva štiri kroge volitev. Zmaga v enem izmed prvih treh krogov je možna le z dvotretjinsko večino, v četrtem krogu pa zadošča navadna večina. Za zdaj še ni jasnega favorita za izvolitev. V soboto je svojo kandidaturo umaknil nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, neodgovorjeno pa ostaja vprašanje glede morebitne kandidature trenutnega premierja Maria Draghija. Mnogi italijanski parlamentarci v njem vidijo združevalno figuro, ki bi lahko stabilizirala Italijo. Draghi sam želje po potegovanju za predsedniško funkcijo ni niti potrdil niti zavrnil. Trenutnemu predsedniku Sergiu Mattarelli se sedemletni mandat izteče 3. februarja. Če kolegij do takrat ne bo izvolil njegovega naslednika, bo položaj začasno prevzela predsednica senata Maria Elisabeta Alberta Casellati.

Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I, je danes sklical tiskovno konferenco, uradno namenjeno predstavitvi rezultatov podjetja za lansko leto. Umaknil je svoje soglasje za vodenje Gen-I, ki je trenutno brez uprave. O upravi še vedno odloča sodišče, ker so bile skupščine, ki bi imenovale novo upravo, potem ko je Golobu potekel mandat, nesklepčne. Po predlogih, vloženih na sodišče, je edini drugi kandidat direktor največje lastnice Gen-I – Gen Energije – Martin Novšak. Čeprav ni želel govoriti o temah, nepovezanih z Gen-I, je potrdil, da se podaja v politiko.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness