Dvojezičnih tablicOFF
Izraelska vojska je od sklenitve premirja s palestinskim odporniškim gibanjem Hamas desetega oktobra ubila najmanj 97 Palestincev. Izvajanje genocida med tako imenovanim premirjem je Izrael osredotočil predvsem na bolnico Al Awda. To je izraelska vojska zbombardirala, v napadu pa ubila več kot 70 ljudi. Poleg tega je izraelska vojska bombardirala tudi begunsko taboršče v Nuseiratu in več delov južne Gaze, vključno z Rafo. Poboje priznava tudi Izrael sam, ki trdi, da je šest palestinskih civilistov, ki jih je vojska ubila na severu Gaze, »predstavljalo nevarnost«. Po poročanju Združenih narodov pa je Izrael od začetka veljave premirja to prekršil že več kot osemdesetkrat.
Jemensko gibanje Ansar Alah oziroma Hutiji so po sobotnem napadu na stavbo Združenih narodov v jemenski prestolnici Sana zadržali 20 članov osebja organizacije. Hutiji so zaposlene pridržali zaradi domnevnega vohunjenja za Izrael in Združene države Amerike. V pisarne Združenih narodov so vdrli že konec avgusta.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zmanjšala finančno pomoč Kolumbiji, po tem ko je Trump kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za »vodjo prodaje prepovedanih drog«. Ta po mnenju Trumpa namreč ni storil dovolj, da bi ustavil proizvodnjo drog v Kolumbiji. Poleg tega je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da so ameriške sile napadle plovilo, povezano s kolumbijsko mamilarsko skupino. Petro trdi, da je ameriška vojska v napadu ubila ribiča, ki ni bil povezan s trgovino z drogami ter obtožil Združene države Amerike kršenja nacionalne suverenosti.
Ostajamo v Združenih državah Amerike, kjer so v vseh zveznih državah potekali množični protesti proti Trumpovi vladi in njegovim avtokratičnim politikam, pod skupnim imenom »Brez kraljev«. Shodi so potekali na več kot 2500 lokacijah, na njih pa se je zbralo več milijonov ljudi. Vsebinsko so protesti usmerjeni predvsem proti Trumpovim antimigrantskim ukrepom in reformam šolskega sistema. V več zveznih državah so guvernerji enote nacionalne garde že pozvali k stalni pripravljenosti.
V drugem krogu predsedniških volitev v Boliviji je s 55 odstotki glasov slavil desničarski kandidat Rodrigo Paz in s tem premagal protikandidata Jorgeja Quirogo. Na splošnih volitvah avgusta – kjer so volilni upravičenci hkrati volili poslance in predsednika – je stranka Gibanje za Socializem oziroma MAS prvič po letu 2005 ostala brez kandidata za drugi krog predsedniških volitev. MAS je sicer prekoračila parlamentarni prag in ima v parlamentu dva poslanca, a ni dosegla dovoljšnega odstotka glasov, da bi njihov predsedniški kandidat prišel v drugi krog. V Boliviji od leta 2023 primanjkuje ameriških dolarjev, kar je povzročilo gospodarsko krizo v državi. Bolivijcem je med drugim onemogočeno dostopanje do varčevalnih računov, uvoz dobrin v državo pa je oviran. Medtem je bolivijska valuta, boliviano, izgubila skoraj polovico svoje vrednosti. Prejšnji mesec je inflacija dosegla 23 odstotkov, najvišjo raven od leta 1991. Več o predsedniških volitvah v Boliviji v OFFsajdu ob 17-ih.
Ostajamo pri predsedniških volitvah: v Turški republiki Severni Ciper je s 63 odstotki glasov slavil pozicijski kandidat Tufan Erhürman iz Republikanske turške stranke oziroma CTP in s tem premagal aktualnega predsednika Ersina Tatarja. Severni Ciper zavzema manj kot tretjino sredozemskega otoka, priznava pa ga le Turčija, ki ima v regiji nameščenih več kot 35 tisoč mirovnikov.
Parlament Republike Srbske je na mesto vršilke dolžnosti predsednice za čas do novemberskih predčasnih predsedniških volitev imenoval Ano Tršić Babić, svetovalko nekdanjega predsednika Milorada Dodika. Njeno začasno izvrševanje funkcije sledi odstopu nekdanjega predsednika Dodika, potem ko je bil ta obsojen na eno leto zapora in šestletno prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Po sodbi, ki je bila izrečena avgusta, je predsedniški mandat Dodiku odvzela Centralna volilna komisija. Že pred tem je zaradi odstavitve Dodika Urad za nadzor tujega premoženja ameriškega finančnega ministrstva odpravil sankcije, ki so bile predhodno uvedene proti štirim uradnikom Republike Srpske.
Na avstrijskem Koroškem so neznanci vandalizirali dvojezične krajevne table v občinah Železna Kapla in Pliberk, s tem da so prebarvali slovenska krajevna imena. Dejanje komentria poslovodni tajnik narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže.
Izjava
Vandaliziranje slovenskih krajevnih napisov se je zgodilo tri mesece po nasilni raciji avstrijskih sil na antifašističnem taboru. Tabor so slovenski študenti organizirali v spomin na umore enajstih članov družin Kogoj in Sadovnik, ki so jih leta 1945 pobili nacisti.
Državni zbor se je seznanil z odstopom poslanca in vodje poslanske skupine Socialnih Demokratov Janija Prednika, s čimer se mu je uradno končal poslanski mandat. Odstopno izjavo je podal prejšnji teden, po tem ko je z medijsko hišo N1 govorila Prednikova nekdanja partnerica, ki ga je v začetku septembra ovadila zaradi hudega psihičnega in fizičnega nasilja. V poslanskih klopeh ga bo nasledila velenjska mestna svetnica Janja Rednjak, na čelu poslanske skupine SD pa Meira Hot.
Po informacijah Slovenske tiskovne agencije je vlada pri prvi obravnavi predloga zakona o izplačilu božičnic predvidela nekaj izjem. Za občine – ki bodo morale svojim zaposlenim božičnice izplačati same – je predvidena povrnitev iz državnega proračuna. Poleg tega lahko delodajalci v zasebnem sektorju kot božičnico izplačujejo tudi le osmino minimalne plače, kar je 160 evrov. To pride v poštev le v primeru, da letos ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Zakon sicer predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače. Letos bo v primeru sprejetja zakona božičnica znašala 639 evrov, izplačana pa bo najpozneje do 18. decembra.
Dodaj komentar
Komentiraj