Predstavniki držav članic so po skoraj petdnevnem zasedanju Sveta Evropske unije dosegli dogovor o finančnih spodbudah za obnovo po koronavirusu in sedemletnem proračunu EU. Sklad za obnovo bo skupno državam razdelil 750 milijard evrov. Od tega bo 390 milijard sredstev nepovratnih, prvotno pa je bilo kot takšnih predvidenih kar 500 milijard. 360 milijard evrov sklada bodo predstavljala ugodna posojila. Sklad pomeni korenito spremembo delovanja Evropske unije, saj se bo Evropska komisija lahko z izdajo obveznic prvič zadolžila na kapitalskih trgih. Sedemletni proračun bo znašal 1074 milijard evrov, torej povprečno dobrih 153 milijard letno. Slovenija naj bi iz sklada v sedmih letih prejela deset in pol milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde nepovratnih sredstev. Hrvaška, ki ima približno dvakrat več prebivalcev kakor Slovenija, a le za okoli 12 odstotkov višji bruto domači proizvod, bo iz sklada prejela okrog 22 milijard evrov. Italija bo prejela skupno kar 209 milijard evrov.

Nekatere bogatejše države, ki so velikemu zadolževanju Evropske unije najbolj nasprotovale, so poleg zmanjšanja skupnega obsega nepovratnih sredstev iz sklada dosegle tudi zmanjšanje svojega letnega prispevka Evropski uniji. Od odstotka BDP-ja, ki ga letno prispeva Evropski uniji, se bo Avstriji po novem zmanjšal njen prispevek za 565 milijonov evrov, kar je dvakrat večje zmanjšanje glede na dosedanji proračun. Nizozemski se bosta od prispevka EU vrnili skoraj dve milijardi na leto, namesto dosedanjih 1,6 milijarde evrov. Gre za mehanizem izravnave proračuna EU, po katerem se odstotek BDP-ja, ki ga največje neto plačnice prispevajo Evropski uniji, efektivno nekoliko zmanjša. Ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije je Francija pozvala k ukinitvi tega mehanizma, a je kot kaže bilo dodatno relativno zmanjšanje prispevka cena, da je bil dogovor v Svetu EU sploh sklenjen. Dogovor mora biti potrjen še v Evropskem parlamentu in ratificiran s strani parlamentov držav članic.

Vlada bolgarskega premierja Bojka Borisova je prestala glasovanje o nezaupnici. Ob množičnih protestih proti vladi je opozicijska socialistična stranka sklicala glasovanje zaradi obtožb vlade o korupciji in nezadovoljivem spopadanju z njo. Borisov je možnost predčasnih volitev že izključil, je pa obljubil rekonstrukcijo vlade. Že prejšnji teden naj bi, sodeč po izjavi za javnost njegove stranke GERB, Borisov od treh ministrov zahteval odstop. Gre za finančnega ministra Vladislava Goranova, ministra za notranje zadeve Mladena Marinova in ministra za ekonomijo Emila Karanikova. Ministre protestniki obtožujejo sumljivih povezav z Deljanom Peevskim, oligarhom in medijskim mogulom ter poslancem opozicijske stranke Gibanje za pravice in svoboščine. Nihče od treh ministrov do danes še ni odstopil. 

Egiptovski parlament je avtoriziral intervencijo vojske na ozemlju zahodne sosede Libije. V izjavi parlamenta Libija sicer ni eksplicitno omenjena, parlament je namreč oboroženim silam dal pooblastila za izvajanje aktivnosti proti »kriminalnim milicam« in »tujim terorističnim skupinam« zunaj ozemlja Egipta, na »zahodni fronti«. Čeprav sta se ameriški predsednik Donald Trump in egiptovski kolega Abdel Fattah Al-Sisi v telefonskem pogovoru strinjala, da morata v Libiji preprečiti eskalacijo vojne, je ta vse bolj intenzivna. Al-Sisi je zagrozil z neposredno intervencijo v primeru, da bi sile mednarodno priznane vlade v Tripoliju s podporo turških plačancev začele ofenzivo na Sirto, pomembno pristaniško mesto, nad katerim ima nadzor general Kalifa Haftar, katerega sile nadzorujejo celoten vzhod države vse do Sirte. Haftar je moral nedavno opustiti obleganje Tripolija na zahodu države, potem ko se je na nasprotni strani v vojno aktivno vključila Turčija.

Turčija je pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom znana kot podpornica Muslimanske bratovščine, ki jo oblasti v Egiptu obravnavajo kot teroristično organizacijo. Egipt je Haftarja skupaj z Rusijo in Združenimi arabskimi emirati podpiral že sedaj, predvsem z dobavljanjem orožja. Verjetno neposredna kopenska intervencija egiptovskih sil vseeno ostaja vprašljiva, saj je Sirta od zahodne meje Egipta oddaljena več kot 900 kilometrov. Verjetnejša je pomoč Haftarju z zračnimi silami.

Vojaško sodelovanje se krepi tudi med Združenimi državami Amerike in Indijo. V Indijskem oceanu, v bližini Malajske ožine, je ameriška letalonosilka Nimitz izvedla pomorsko vojaško vajo skupaj z indijskimi ladjami. ZDA so ta mesec kar dvakrat izvajale pomorske vojaške vaje v Južnokitajskem morju z letalonosilkama Nimitz in Ronald Reagan. Zunanji minister Mike Pompeo je kitajske zahteve po suverenosti v Južnokitajskem morju nedavno označil za ilegalne.

Svojo pozicijo do Kitajske zaostruje tudi Združeno kraljestvo. Zunanji minister Dominic Raab je razglasil prekinitev dogovora o izročanju obtožencev med Združenim kraljestvom in Hong Kongom. Gre za dogovor, po katerem so lahko Britanci zahtevali izročitev nekoga, ki je obtožen v Združenem kraljestvu in se nahaja v Hong Kongu. Obratno je veljalo za Hong Kong. Po besedah Raaba ponovna uporaba dogovora ne bo možna, dokler Združeno kraljestvo ne bo prejelo jasnih zagotovil, da izročitev iz kraljestva ne bo zlorabljena na podlagi nove kitajske zakonodaje o nacionalni varnosti. Ta med drugim vključuje tudi dogovor o izročanju med Kitajsko in njenim posebnim upravnim območjem Hong Kongom. Kanada in Avstralija sta dogovor o izročitvah s Hong Kongom suspendirali že pred Združenim kraljestvom. Dominic Raab pa je napovedal tudi embargo na izvoz britanskega orožja v Hong Kong. S kitajske strani so Britancem že odgovorili z očitki o vmešavanju v kitajske notranje zadeve.

Programski svet RTV Slovenija na izredni seji ni podal soglasja k predlogoma novega finančnega načrta in spremenjenega načrta programskih vsebin za letošnje leto. Vodstvo je v novem načrtu predvidelo krčenje nekaterih programskih vsebin zaradi izpada prihodkov iz oglaševanja v času epidemije. Po besedah generalnega direktorja Igorja Kadunca ima RTV v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 1,7 milijona evrov manj prihodkov. Stroški za plače so bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 1,9 milijona evrov višji. Programsko-poslovni načrt je predvideval manj terenskega dela novinarjev ter ukinjanje ali omejevanje nekaterih oddaj. Skoraj polovica članov programskega sveta se je glasovanja o spremembah vzdržala, na seji pa naj bi bilo slišati tudi pozive k odstopu Kadunca. Pred stavbo RTV-ja se je medtem zbralo nekaj protestnikov, ki so nasprotovali predlaganim spremembam medijske zakonodaje in podrejanju Radiotelevizije Slovenija vladi Janeza Janše.