Evropska komisija je odobrila dodatne carine na kitajska električna vozila. Do zdaj so veljale zgolj carine na uvoz avtomobilov v višini 10 odstotkov vrednosti. Nove carine predvidevajo dodatne carine v vrednosti 35 odstotkov za kitajska podjetja, ki niso sodelovala v preiskavi Evropske komisije, v kateri so ugotovili, da imajo kitajski proizvajalci korist od nepoštenih državnih subvencij. Za podjetja, ki so sodelovala v preiskavi, pa bo dodatna carina predvidoma znašala slabih 21 odstotkov. Novim carinam najbolj nasprotujeta Madžarska in Nemčija; slednja kot razlog navaja strah pred morebitno trgovinsko vojno, ki bi lahko prizadela nemško avtomobilsko industrijo. Uvedbo novih carin je komisija sprejela po tem, ko na začetku meseca njihovega predloga ni niti sprejela, niti zavrgla kvalificirana večina držav članic, to je 15 članic unije, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Nove carine bo Evropska unija uvedla najkasneje v četrtek in bodo veljale naslednjih pet let. Kitajska vlada novim carinam nasprotuje in je že vložila pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo. Kitajska vlada je izpostavila, da gre pri novo sprejetih dodatnih carinah za protekcionistično prakso in v odgovor sprožila preiskavo evropskih subvencij za nekatere prehrambene izdelke uvožene na Kitajsko. Rastoč trgovinski spor pa ni omejen zgolj na električna vozila; Evropska komisija namreč preiskuje tudi kitajske državne subvencije za proizvajalce sončnih panelov in vetrnih elektrarn.

Tobačno podjetje Phillip Morris International je napovedalo zaprtje dveh tovarn v Nemčiji, in sicer v Berlinu in Dresdnu. Kot razlog za zaprtje vodstvo podjetja navaja padec povpraševanja po tobačnih izdelkih. Ob tem je dodalo, da številni kadilci raje uporabljajo elektronske cigarete in druge podobne izdelke. Delo bo v dveh tovarnah izgubilo 372 delavcev, v vodstvu podjetja pa so zatrdili, da bodo pogovore s predstavniki delavcev začeli naslednji teden. Novice o zaprtju sledijo drugim težavam v nemškem proizvodnem sektorju; pred nedavnim so zaprtje več tovarn napovedali tudi v avtomobilskem podjetju Volkswagen.

Kot del protesta, s katerim opozarjajo na slabe delovne pogoje v zdravstvu, je danes več kot 2700 slovaških zdravnikov dalo odpoved. Predstavniki zdravstvenega sindikata LOZ so dejali, da bodo odločitev preklicali zgolj, če vlada izpolni njihove zahteve, med drugim modernizacijo opreme v bolnišnicah in zaposlitev dodatnega delovnega kadra. Predsednik zdravstvenega sindikata Peter Visolajski je na novinarski konferenci izjavil, da se zdi, kot da se bo slovaški zdravstveni sistem spremenil le, če bodo zdravniki dejansko odstopili, pri čemer je k sodelovanju v protestu pozval tudi druge zdravstvene delavce. Eden od glavnih vzrokov za protest zdravnikov je predlagan varčevalni progam vlade premierja Roberta Fica, ki predvideva ukinitev obljubljenih povišic zdravnikom in medicinskim sestram. Poleg tega sindikat zdravnikov nasprotuje vladnemu načrtu preoblikovanja bolnišnic v delniške družbe. Po poročanju slovaške tiskovne agencije Tasr ne gre za prvi tak primer protestnih odpovedi zdravnikov, saj je že v času prejšnje vlade odpoved protestno dalo več kot 2100 zdravnikov in si s tem izborilo nov dogovor o plačah v zdravstvenem sektorju. 

Albanska opozicija je kot del protestov proti vladi Edija Rame v šestih krajih postavila blokade cest, v Tirani pa je prišlo tudi do spopadov med policijo in protestniki. Opozicija zahteva odstop trenutne vlade, ki jo vodi Socialistična stranka Albanije in izpust Salija Beriše, predsednika opozicijske Demokratske stranke Albanije, ki je v hišnem priporu od decembra lani. Ivi Kaso iz omenjene opozicijske stranke je ob tem dejal, da je cilj opozicije izvajati državljansko nepokorščino, s čimer želijo doseči padec trenutne vlade in Albancem prvič po desetih letih omogočiti prosto udejstvovanje na volitvah. V Albaniji bodo namreč parlamentarne volitve potekale naslednje leto. Protesti opozicije potekajo že od začetka meseca; na protestih v Tirani sedmega oktobra je prišlo do spopadov med protestniki in policijo, v katerih je policija proti protestnikom uporabila solzivec. Podobni protesti so sicer v Tirani potekali že v sredini julija. Opozicija je proti vladi Edija Rame protestirala že pred letom dni, ko so za več mesecev v znak protesta zapustili parlament in s tem ovirali delovanje državnega organa.

Po informacijah moldavskega Državnega centra za boj proti korupciji, krajše CNA, je organ izdal rekordno količino glob zaradi volilne korupcije. Center je izdal skupno več kot 100 tisoč evrov glob zaradi slabih 1000 prijav primerov volilne korupcije. Po njihovih besedah gre za največje število glob, ki so jih izdali v zgodovini države, pri čemer moldavski vrhovni tožilec Ion Munteanu trdi, da gre za načrt volilne korupcije, ki so ga razvile ruske specialne enote. Po njegovem mnenju za načrtom stoji Illan Șor, moldavski oligarh, ki je bil junija 2017 obsojen zaradi pranja denarja, zaradi česar je iz države pobegnil najprej v Izrael in nato v Rusijo, kjer trenutno prebiva. Po navedbah moldavske policije je Șor z rusko pomočjo razvil mrežo več kot 130 tisoč oseb, ki so načrtovale volino prevaro na oktobrskih predsedniških volitvah. Protikorupcijski center je globe izdal le nekaj dni pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo potekale 3. novembra. V njem se bo trenutna proevropska predsednica Maia Sandu pomerila z nekdanjim državnim tožilcem Aleksandrom Stoianoglom iz stranke Socialistov. 

Gruzijsko državno sodišče je sprožilo preiskavo rezultatov sobotnih parlamentarnih volitev, na katerih je ponovno slavila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Sodišče je preiskavo domnevnih nepravilnosti sprožilo dan po tem, ko je gruzijska volilna komisija napovedala ponovno štetje glasov v petih naključno izbranih volilnih okrožjih. Po objavi rezultatov volitev sta gruzijska opozicija in predsednica države Salome Zurabišvili volitve označili za nelegitimne in podprli ponedeljkov protest. Protestniki vladajočo stranko obtožujejo ponarejanja glasov in vmešavanja v volitve. Poleg tega trdijo, da so volilni rezultati posledica ruskega vmešavanja. K preiskavi volitev je poleg gruzijske opozicije pozvala tudi Evropska unija, Rusija pa očitke o vmešavanju zavrača. 

Izraelska genocidna vojska nadaljuje z bombardiranjem Libanona in Gaze. V osrednji in severni Gazi je v nočnem bombardiranju ubila 19 oseb, bombardirala pa je tudi begunsko taborišče v Rafi na jugu Gaze. Izraelske sile so nadaljevale tudi z obstreljevanjem južnega Libanona, kjer so v zračnih napadih na mesto Sidon ubile 10 ljudi, več ljudi pa je še ujetih v ruševinah. Po poročanju izraelskih sil so v Libanonu včeraj izvedli več kot 100 zračnih napadov. Izraelska vojska je danes ukazala evakuacijo mesta Baalbek in več vasi na jugu Libanona, pri čemer so prepovedali gibanje proti jugu Libanona, razlogov za ukazano evakuacijo pa niso podali. 

Kenijsko vrhovno sodišče je podprlo zakon o financiranju za leto 2024, ki ga je julija letos razveljavilo kenijsko prizivno sodiščo. S sodbo je sodišče razveljavilo ugotovitev prizivnega sodišča, da je zakon o financiranju iz leta 2023 neustaven. Zakon je predvideval povišanje davka na gorivo, dvig zgornje meje davka na premoženje in uvedel dajatev za gradnjo prebivališč za socialno ogrožene. Sprejetje zakona je sprožilo množične proteste po vsej državi. Predsednik William Ruto je zaradi vsesplošne ljudske vstaje zakon vrnil v parlamentarno obravnavo in ob tem poslancem predlagal njegovo zavrnitev. Zakon je vlada predsednika Rutoja oblikovala po smernicah, ki jih je zastavil Mednarodni denarni sklad, krajše IMF, zaradi razveljavitve zakona pa je prišlo tudi do zakasnitve izplačila IMF-ovih posojil Keniji.

V Stožicah bo danes ob 18:30 v okviru mednarodnega košarkaškega tekmovanja BKT Eurocup potekala tekma med Cedevito Olimpijo in izraelskim klubom Hapoel Bank Yahav Jerusalem. Gibanje za pravice Palestincev je v znak protesta proti sodelovanju Izraela na mednarodnih športnih tekmovanjih in izkoriščanju športa za prikrivanje genocida pred ljubljanskimi Stožicami napovedalo shod. Pri tem gibanje izpostavlja, da Izrael udejstvovanje na športnih tekmovanjih uporablja za promocijo svoje podobe v svetu, s čimer zakriva vojne zločine, ki jih izvaja nad Palestinci. Izpostavili so tudi, da je organizator tekmovanja Eurocup, Euroleague Basketball leta 2022 po napadu na Ukrajino ruske klube izključil iz tekmovanj, medtem ko po celem letu genocida v Gazi izraelske ekipe nemoteno sodelujejo v mednarodnih tekmovanjih. Gibanje je k sodelovanju v protestu pozvalo širšo javnost in organizatorje ter ekipo Cedevita Olimpija.

OFF je spisala vajenka Vida, zraven je počival Tilen.