Združene države Amerike in afganistanski Talibani so po šestdnevnih pogajanjih v Katarju sprejeli osnutek dogovora o premirju. Ameriška vojska bo iz Afganistana umaknila štirinajst tisoč vojakov oziroma polovico svojih enot, ko in če bodo Talibani začeli uveljavljati svoj del dogovora. Morajo prenehati z oboroženim odporom proti zavezniški vojski in vzpostaviti diplomatske odnose z afganistansko vlado v Kabulu, ki je do sedaj niso priznavali. ZDA s tem dogovorom pričakujejo postopen zaključek svoje najdaljše vojne, ki se je začela v dneh po 11. septembru 2001. Afganistanski predsednik Ašraf Gani opozarja na nevarnost prehitrega umika ameriške vojske.

Protest članov Nacionalnega odbora zaposlenih v izobraževanju v Mehiki povzroča čedalje več problemov pri delovanju države. Učitelji že od štirinajstega januarja blokirajo železniški promet v zvezni državi Michoacán in tako poskušajo prisiliti vlado v plačilo zamujenih plač in dodatkov. Odbor je od vlade že prejel 46 milijard evrov, kolikor znaša tudi dnevna škoda v državnem proračunu zaradi protestov, vendar učitelji protestov ne nameravajo prekiniti. Zahtevajo namreč vsaj petkrat višji znesek. Zasebno železniško podjetje Ferromex, ki upravlja z največjim delom mehiške železniške mreže, opozarja, da bo zaradi onemogočene dostave proizvodnih dobrin kmalu začelo primanjkovati koruzne in pšenične moke. To se bo najverjetneje odrazilo v povišanju cen osnovnih prehranskih proizvodov.

Filipinski rimskokatoliški škofi so s koncem plenarnega zasedanja, ki je potekalo od sobote do ponedeljka, prekinili kolektivno tišino o tako imenovanih zaskrbljujočih vprašanjih. Tako je več kot osemdeset škofov kolektivno obsodilo dejanja filipinskega predsednika Rodriga Duterteja. Ta že od junija 2016, ko je bil izvoljen, v javnih nastopih napada rimskokatoliške duhovnike in uporablja sovražni govor proti Cerkvi in Bogu. Več kot 80 odstotkov prebivalcev te otoške države se sicer opredeljuje za katoličane, kar ni ustavilo Duterteja, da je konec novembra javno pozval Filipince naj prenehajo z obiskovanjem cerkve, junija pa je Boga označil za neumnega.

Vladajoča mjanmarska stranka Nacionalna liga za demokracijo je v parlamentu vložila predlog za spremembo ustave, ki je bila sprejeta leta 2008 pod skoraj 50-letno vojaško diktaturo. Ta zagotavlja vojski četrtino poslanskih sedežev, za spremembo ustave pa je potrebnih več kot tri četrtine glasov, kar vojski samo po sebi zagotavlja veto. Hkrati je onemogočeno predsednikovanje Aung San Su Či, vodje Nacionalne lige za demokracijo, saj ima dva otroka z Britancem, kar je po ustavi za predsedniške kandidate prepovedano. Su Či tako državo vodi kot državna svetovalka, funkcijo je ustanovila sama. Predlog za spremembo ustave je odgovor na pritiske svetovne javnosti na mjanmarsko vlado in vojsko zaradi nasilja nad ljudstvom Rohingov, ki je leta 2017 povzročilo množičen beg muslimanov v sosednji Bangladeš.

V Mjanmaru se je na obisku pri državni svetovalki Aung San Su Či mudil tudi srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić. Dogovorila sta se o prihodnjem gospodarskem sodelovanju, potrdila več desetletij trajajoče prijateljstvo med državama in narodoma, Dačić pa se je mjanmarski državni svetovalki zahvalil tudi za dosledno nepriznavanje kosovske neodvisnosti.

V Reki na Hrvaškem je okoli dvesto ljudi protestiralo v podporo Huanitu Luksetiću, pod sloganom ˝Zapali za Huanita, zapali za pravosuđe˝. Luksetić, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi posedovanja droge, se namreč s pomočjo olja, ki ga iz marihuane proizvaja sam, zdravi od multiple skleroze. Novembra 2017 ga je na dveletno zaporno kazen zaradi posedovanja 15 kilogramov marihuane obsodilo sodišče v Reki, obsodba pa je bila prejšnji teden na drugostopenjskem sodišču potrjena. Luksetića je pred zakonom zagovarjal odvetnik Vladimir Gredelj. Ta je že leta 2015 napovedoval proizvodnjo marihuane za revne v sodelovanju z Luksetićem. Za Huanitovo pravico do zdravljenja se je zavzela tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je napovedala pomilostitev obtoženega.

Družba Javni holding Ljubljana, ki združuje javne storitve Mestne občine Ljubljana, kot so javni prevozi, komunala, vodovod, kanalizacija in energetika, je na novinarski konferenci napovedala podražitve. Za deset centov se bo podražila enkratna karta ljubljanskega mestnega prometa, ki bo tako stala en evro in trideset centov, in ena ura parkiranja v središču mesta, za katero bomo po novem odšteli evro in pol. Grobnina na Žalah se bo podražila za deset odstotkov torej od 2,1 do 3,5 evra letno. Z dvigom cen in vzpostavitvijo novih letnih vozovnic za ljubljanski potniški promet si holding prizadeva za večji delež uporabnikov, ki si lasti terminsko vozovnico. Tako bi lahko čez čas omogočili vstopanje na avtobuse tudi pri zadnjih vratih. Do takrat na zadnja vrata samo brez vozovnice.

Občina Izola, ki podjetju R Mercuri iz Bistrice ob Sotli dolguje še dva milijona evrov, bo poskušala sredstva za odplačilo dolga pridobiti s prodajo zemljišč. R Mercuri je občino Izola tožil kar petnajst let, ker zaradi nezakonitega začasnega prostorskega načrta občine ni mogel uporabljati poslovnih prostorov v Izoli. V preteklih dveh letih je Izola prodala 17 parcel na Šaredu nad Izolo in iz njih iztržila 1,7 milijona evrov, sedaj načrtuje prodajo še sedmih parcel. Občinski podrobni prostorski načrt iz leta 2014 v roku desetih let predvideva trikratno povečanje prebivalstva Šareda, ki trenutno šteje okoli 600 vaščanov. V ta namen bodo zgradili 162 novih nepremičnin. Šaredini so s takšno občinsko politiko nezadovoljni, saj finance, pridobljene s prodajo nepremičnin v njihovi vasi, uporabljajo za plačevanje kazni in ne za komunalno opremljanje območja.

Po Sindikatu poštnih delavcev je danes tudi Sindikat delavcev prometa in zvez sporočil, da zavrača dogovor s Pošto Slovenije o politiki stroškov dela. Z zavrnitvijo dogovora oba sindikata začenjata s pripravo stavkovnih aktivnosti. O borbi za boljše delovne pogoje in morebitni stavki več v današnjem OFFsajdu.