Britanski laburisti so izgubili stolček v parlamentu, saj je na vmesnih volitvah v Rochdalu zmagal George Galloway iz vrst delavske stranke. Zmagal je s 40 odstotki prejetih glasov, medtem ko je v laburistični trdnjavi kandidata laburistov Azharja Alija podprlo manj kot osem odstotkov volivcev. Volitve za poslansko mesto so potekale zaradi smrti laburističnega poslanca Tonyja Lloyda. Aliju je lastna stranka med kampanjo odrekla podporo zaradi njegovih stališč do Palestine. Kampanjska kopja so kandidati namreč klesali predvsem na britanski politiki podpore Izraelu. Alija so strankarski kolegi posneli, ko je na zaprtem sestanku dejal, da je Izrael namenoma dopustil Hamasov napad 7. oktobra, zato da bi lahko v odzivu naredili, kar želijo. Galloway je svojo zmago posvetil Gazi in na žulj stopil tudi aktualni torijski vladi, ki izraelski genocid neomajno podpira. Galloway obljublja še izgradnjo nove bolnišnice in trgovine z oblačili v Rochdalu. Na splošne volitve bodo Britanci šli čez manj kot leto dni, torijcem pa na njih grozi izguba oblasti.

Sindikalna centrala Verdi je v Nemčiji v sodelovanju z okoljskim gibanjem Petki za prihodnost organizirala stavko delavcev v javnem prevozu. Stavka poteka v štirinajstih od šestnajstih dežel, glavna zahteva stavkajočih pa je skrajšanje delovnega časa in več dopusta za izmenske delavce. Stavko so začeli že včeraj, največ aktivnosti pa so za današnji dan uskladili s podnebnimi protesti okoljskih aktivistov, ki so proteste organizirali v več kot stotih nemških mestih.

Avstrijska vlada je odobrila delno financiranje gradnje 40-kilometrskega plinovoda na severu države. Gre za odsek med krajema Oberkappel in Bad Leonfelden, kjer že poteka plinska povezava Avstrije in Nemčije. Z 200 milijonov evrov vrednim projektom bodo zgradili novo linijo plinovoda in s tem kapaciteto uvoza zemeljskega plina iz Nemčije povečali za dva milijona kubičnih metrov in pol na leto. To ustreza več kot tretjini porabe plina v Avstriji. Kancler Karl Nehammer iz konservativne ljudske stranke ni razkril, kolikšen delež sredstev bo prispevala Avstrija. S projektom hitijo, saj želijo do leta 2027 končati odvisnost od uvoza plina iz Rusije. Pogodba, ki jo imajo Avstrijci z ruskim Gazpromom, velja do leta 2040.

V Beogradu se je izvoljenim mestnim svetnikom v drugo ponesrečil poskus konstituiranja mestnega sveta. Predsednik začasne mestne oblasti, župan Aleksandar Šapić iz vladajoče Srbske napredne stranke, krajše SNS, je konstitutivno sejo preložil na nedeljo. To je zadnji dan, ko se nov sklic sveta po volitvah še lahko oblikuje, sicer sledijo nove volitve. Koalicija SNS in socialistične stranke kljub uvažanju volivcev v Beograd na lanskih volitvah ni dobila večine. Šapić, podanik predsednika države Aleksandra Vučića, želi v lokalno koalicijo privabiti stranko Mi – glas iz naroda, ki jo je na državnem nivoju oblikoval Branimir Nestorović. Ta vztraja, da v koalicijo z vladajočimi ne gre, kar je povzročilo razkol v njegovi stranki.

Predsednik Zambije Hakainde Hichilema je zaradi suše razglasil nacionalno katastrofo. V televizijskem nagovoru je pojasnil, da je pomanjkanje dežja v zadnjih petih tednih uničilo kmetijski sektor, kar je prizadelo več kot milijon gospodinjstev. Suša ni prizadela samo kmetijske proizvodnje, probleme povzroča tudi energetskemu sektorju, saj je Zambija močno odvisna od hidroelektrarn. Suša je posledica podnebnih sprememb ter vpliva pojava El Niño v času deževne sezone, ki povzroča suho vreme v Zambiji. Samo zaradi El Niña je Zambija izgubila pridelek na slabi polovici od 20 tisoč kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin.

Parlamentarni odbor za pravosodje je podprl Andrejo Katič kot primerno kandidatko za pravosodno ministrico. Katič je položaj ministrice za pravosodje zasedala že v vladi Marjana Šarca, v trenutni vladi pa je bila državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Na funkciji bo nasledila Dominiko Švarc Pipan, ki je odstopila, ker ji je socialdemokratska stranka po aferi z nakupom sodne stavbe odrekla podporo. V svoji predstavitvi se je izbranka socialdemokratov Katič dotaknila tudi problema izvrševanja ustavne odločbe o sodniških plačah:

Izjava

Kaj je kandidatka za ministrico na zaslišanju povedala o prenatrpanosti zaporov, lahko slišite v Kultivatorju ob petih.

Na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi je vlada sklenila vzpostaviti začasni izpostavi azilnega doma. V objektih, s katerimi država že razpolaga, bodo za nastanitev vlagateljev namere in prosilcev za azil vzpostavili začasna nujna objekta, in sicer za čas trajanja višje sile in največ za tri leta. Razlog za vzpostavitev iz sporočila vlade ni jasen, v vladi pa navajajo bistveno povečanje števila nedovoljenih vstopov v državo v preteklem letu. [Z urada za oskrbo in integracijo migrantov so nam po zaključku redakcije odgovorili: »Glede na to, da bo do vzpostavitve izpostave azilnega doma prišlo le v primeru, če bo to nujno potrebno, je v tem trenutku težko govoriti o kapacitetah in drugih podrobnostih.«]

Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo pritožbo Igorja Bavčarja, ki je zahteval ponovno obravnavo v primeru izjave nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča septembra 2016. Klemenčič je takrat izjavil, da »bo storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«, če bo sojenje Bavčarju v primeru Istrabenz zastaralo. S tem je po Bavčarjevih trditvah Klemenčič kršil načelo domnevne nedolžnosti in s tem šesti člen konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je temu septembra lani pritrdilo le delno in državi naložilo plačilo odškodnine v višini 16 tisoč evrov. S pritožbo je Bavčar od države zahteval 1,4 milijona evrov, a je z zavrnitvijo pritožbe sodba postala pravnomočna.

Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi napačnih in nestrokovnih ocen pri načrtovanju kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov primanjkuje 28 milijonov evrov, poroča časnik Dnevnik. Predvsem je ministrstvo slabo ocenilo zanimanje za subvencije za ukrepe: vodni viri, precizno gnojenje in škropljenje, senena prireja in lokalne sorte. Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi so del strateškega načrta skupne kmetijske politike Evropske unije med letoma 2023 in 2027. Dnevnik kot primer navaja subvencije za precizno gnojenje in škropljenje, kjer je ministrstvo predvidelo, da bo obdelanih površin s to metodo 2700 hektarjev. A iz subvencijskih vlog izhaja, da je takšnih površin za dobrih 52 tisoč hektarjev oziroma dvajsetkrat več. Zaradi tega bo ministrstvo moralo pristaviti še devet milijonov evrov.

OFF sta pripravila vajenec Grega in Tilen.

Vir fotografije: Vince Millett, Creative Commons.