V glavnem mestu Mehike je začela delovati Narodna straža, novoustanovljena vojaška postrojba, ki vključuje enote vojaške policije, policije pomorskih sil in zvezne policije. Projekt nove oborožene sile je mehiški predsednik Andres Lopez Obrador vzpostavil takoj po izvolitvi lani decembra, marca pa sta predlog potrdila oba domova mehiškega parlamenta. Tisoč dvesto narodnih stražarjev bo skrbelo za zmanjševanje števila nasilnih zločinov v prestolnici, po državi pa bo razporejenih še skoraj sedemdeset tisoč orožnikov. Kritiki nove postrojbe in prebivalci mehiškega glavnega mesta za razliko od predsednika ne verjamejo v uspešnost Narodne straže, temveč pričakujejo povečanje policijskega nasilja in nadzora. Predsednik Obrador želi novi oboroženi institucij še povečal pristojnosti, saj je po ustanovitvi Narodne straže izrazil namero po ukinitvi redne vojske.   

Po ameriškem košarkarju Dennisu Rodmanu in ljubljanskem ansamblu Laibach je na ozemlje Demokratične ljudske republike Koreje kot prvi ameriški predsednik stopil Donald Trump. Sicer ni obiskal civilnega dela države, a vendar se je v svojem značilnem zmedeno počasnem koraku sprehodil v demilitarizirano območje na meji med Severno in Južno Korejo.  Mediji so predvidevali, da bo Trumpov nenapovedan obisk privedel do sporazuma o zamrznitvi jedrskega programa Severne Koreje v zameno za trgovniske koncesije. A predsednika jedrskih velesil sta se dogovorila le za nadaljevanje pogovorov po neuspešnih pogajanjih v Vietnamu februarja letos. Panika v Trumpovi pisarni, o kateri so poročali mediji, pa je bila, kot kaže, prenagljena. 

Na Madžarskem je vladajoči stranki Fidezs ponovno uspelo razširiti pristojnosti državnega aparata. Parlament je z veliko večino 131-ih od 199-ih poslanskih glasov sprejel zakon o znanstvenih inštitutih, ki bo preoblikoval delovanje madžarske akademije znanosti. Po novem bo akademijo vodil poseben svet, ki ga bo imenovala vlada. Preoblikovanje akademije znanosti se je na Madžarskem začelo že maja lani, ko je bilo ustanovljeno ministrstvo za inovacije in tehnologijo. Na ministrstvu so zagotovili, da zakon, ki v veljavo stopa septembra, zagotavlja boljši tržni izkoristek raziskav, raziskovalci pa opozarjajo na nevarnost cenzure in političnih pritiskov. V nasprotovanje ponovnemu širjenju oblasti vladajoče stranke so za danes že napovedani protesti.  

V Federaciji Bosne in Hercegovine je radiotelevizija Herceg-Bosne po 26 letih delovanja  vzpostavila poskusni televizijski program. Po razkritju nevzdržnih razmer v delovanju programa Naša TV iz Mostara pred dobrim mesecem, bo RTV Herceg-Bosne prevzela novinarje in nekaj opreme iz nedavno propadle medijske hiše. Projekt je že ob začetku krize Naše TV napovedal prvak opozicijske Hrvaške demokratske zveze Bosne in Hercegovine Dragan Čović. Opozoril je, da v javnem sistemu informiranja v Bosni in Hercegovini ni televizijskega programa v Hrvaščini, za kar bo poskrbela RTV Herceg-Bosne. Ustanovitvi hrvaške entitetne televizije začuda ni nasprotoval noben predstavnik ostalih dveh konstitutivnih etničnih skupnosti. Ime Herceg-Bosna je namreč uporabljala hrvaška paradržava na področju Hercegovine v zadnji vojni, v njeni strukturi pa so delovali tudi nekateri obsojeni vojni zločinci.

Slovenija je, kot je že prejšnji teden napovedal direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov, prejela pismo z opozorilom Evropske komisije pred zaustavitvijo finančnih povračil. Komisijo so najbolj zmotile pomanjkljivosti v informacijskem sistemu vladne službe e-MA, namenjeni podpori uporabnikom kohezijskih sredstev. Pomanjkljivosti je aprila lani odkril Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in decembra lani predlagal 27 izboljšav sistema, kar pa, kot kaže, ni zaleglo. Slovenija ima sedaj dva meseca časa, da pripravi odgovor na pismo, po katerem bo Evropska komisija odločila o sankciji. Upravičenci do kohezijskega denarja bodo vsa sredstva prejeli, saj jih država vedno založi, kasneje pa črpa sredstva iz Evropske unije.     

Družba, ki je nastala iz zdravega stečajnega jedra AHA Mure, s prebrisanim imenom Arum, se je znašla v slepem rokavu. Lastnik in direktor družbe Dušan Gomboc je namreč vložil predlog za stečaj, z delom pa je že prejšnji teden prenehalo vseh 245 delavk in delavcev. O slabem finančnem stanju so bili zaposleni obveščeni aprila, ko so prejeli obvestilo o neplačanih prispevkih za socialno varnost. Luknjo v proračunu je direktor poskušal odpraviti z odlogom plačila prispevkov in državnimi subvencijami. Vendar po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija ni pripravil načrta odplačevanja dolgov, ki bi bil podlaga za državno pomoč  na osnovi zakona o pomočeh podjetjem v težavah. Podjetje poleg prispevkov državi delavcem dolguje zadnji obrok aprilske plače, plačo za maj in junij ter zadnji obrok za lanski regres. Jolanka Horvat, zatopnica sindikata Arum Murska Sobota, opiše kako so zaposleni sprejeli novico o stečaju.

Izjava

Več o stečajnem postopku društva Arum v današnjem OFFsajdu ob petih.

Za konec še v Šaleško dolino. Holding Slovenske elektrarne, krajše HSE, ki si lasti Termoelektrarno Šoštanj, ne bo upošteval dogovora, ki ga je sklenil z velenjsko občino. Aprila letos se je namreč z izvensodno poravnavo zaključila tožba Velenja proti HSE, ker je podjetje prenehalo s plačevanjem odškodnine za okoljsko škodo v višini 750 tisoč evrov. Dogovorili so se, da bo TEŠ proizvajal vodikovo gorivo in ga deset let po proizvodni ceni dobavljal občini, hkrati pa bo HSE sofinanciral nakup avtobusa na vodik v višini tristo tisoč evrov. Tri mesece kasneje se je HSE skromno odrekel sofinanciranju avtobusa, vseeno pa bo postavil vodikovo polnilnico, ki jo bodo lahko uporabljali tudi v tržne namene.