Turška vojska ne bo nadaljevala ofenzive nad Kurdi na sirsko-turški meji. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč sklenil dva ločena dogovora z Rusijo in Združenimi državami Amerike, medtem ko Kurdov ni nihče nič vprašal. Tik pred iztekom premirja med turškimi in kurdskimi silami sta se ruski predsednik Vladimir Putin in Erdogan dogovorila, da bo ruska vojska s pomočjo sirskih oboroženih sil Asadovega režima izselila kurdsko vojsko iz obmejnega območja. Po 150-ih urah, to je šest dni in šest ur, kolikor imajo Kurdi na voljo, da se umaknejo iz svojih domovanj, bosta s skupnimi močmi območje nadzirali ruska in turška vojska. Na drugi strani pa so ameriški obveščevalci takoj po izteku prej omenjenega premirja v Turčijo sporočili, da je umik kurdskih milic, poimenovanih s kratico YPG in YPJ, s severozahoda Sirije končan. Turčija ima tako odprto pot, da uresniči Erdoganov cilj naselitve dveh milijonov beguncev v tako imenovano ˝varno cono˝, ki pa bo skoraj štirikrat manjša kot načrtovano.

Po petih dnevih nasilnih demonstracij in stavk je čilski predsednik Sebastián Piñera, potem ko je življenje izgubilo vsaj 15 ljudi, doživel razsvetljenje. V televizijskem nagovoru se je posul s pepelom in napovedal socialne reforme. Zvišal bo minimalno pokojnino za dvajset odstotkov, zamrznil tarifo za elektriko, država bo prevzela stroške zapletenih medicinskih posegov, višji bodo tudi minimalna plača in davki na bogastvo. Vendar tudi po tem, ko je predsednik države napovedal ˝SVE!˝ reforme, protesti verjetno ne bodo kar tako ponehali, saj so prerasli v upor proti višanju vozovnic podzemne železnice.

Štetje glasovnic po bolivijskih predsedniških volitvah še ni zaključeno, a so se protesti že začeli. Evo Morales, ki se poteguje za četrti zaporedni mandat, trenutno vodi za skoraj 10 odstotkov glasov, za osvojitev mandata pa potrebuje 10 odstotkov in še en glas. Po odstotnih točkah najbližjega kandidata Carlosa Mese in njegove privržence, ki so se zvesto zbrali na ulicah, je najbolj zmotil nenaden skok razlike v številu glasov in velika verjetnost, da drugega kroga volitev ne bo. Nič zato, če je bil takšen skok pričakovan, saj gre za glasove iz ruralnih delov Bolivije, kjer ima Morales močno podporo. Podobno kot včeraj študenti v Kopru protestniki zahtevajo spoštovanje demokracije in volje državljanov, saj verjamejo, da so bile volitve nameščene. Privrženci vodilnega Moralesa so že napovedali, da se jim bodo na ulicah pridružili pri obrambi demokracije in glasov Bolivijcev. 

Vrhovni vodja Demokratične ljudske republike Koreje Kim Džong-un je med jahanjem belega konja na gori Paektu] opravil pomembne premisleke. Kot je sporočil medijem, mu estetska podoba zgradb v letovišču Kumgang ni povšeči. Še več, infrastruktura po njegovih besedah spominja na montažne kontejnerje, namenjene gradbišču. Verjetno je njegovim besedam botrovalo dejstvo, da je letovišče skupni projekt Severne in Južne Koreje. Vrhovni vodja je naročil uničenje vseh zgradb, ki jih je zgradila južna soseda, in postavitev novih, saj je letovišče zapuščeno in nevzdrževano. Seveda je pozabil omeniti, da je Južna Koreja izvajala program potovanj v letovišče med letoma 1998 in 2008, ko je severnokorejska vojska ustrelila izgubljenega južnokorejskega turista.  

V eni izmed zadnjih odločitev je Evropska komisija v odhodu izrazila pozitivno mnenje o vključitvi Republike Hrvaške v skupno carinsko območje, imenovano po luksemburškem mestu Schengen. Kljub temu da je vlada republike Hrvaške prepričana o zgodovinskem uspehu, saj naj bi zadostili vsem pristopnim kriterijem, bodo o vključitvi odločale članice Evropske unije. V bližnji prihodnosti tako soglasja članic EU ni pričakovati, saj so zadržane Nizozemska, Nemčija in Francija, zanimiva pa bo tudi odločitev slovenske vlade. Domače politične stranke so večinoma z izjemo Levice, ki podpira sprejetje Hrvaške, zaskrbljene zaradi bojda politične odločitve Evropske komisije tik pred koncem mandata. Verjetno pa je še bolj od političnosti odločitve komisije sporno nasilno ravnanje hrvaške policije s prosilci za azil, na kar opozarjajo nevladne organizacije. Vključitev Hrvaške v območje Schengena mogoče najbolj nestrpno pričakujejo v bližini slovensko-hrvaške meje predvsem v Beli krajini. Tam upajo, da se bodo vaške straže skupaj z mednarodno mejo premaknile proti Bosni in Hercegovini.  

Italijani v Trstu se v ustanavljanje vaških straž spuščajo veliko bolj organizirano kot v Beli krajini. V odgovor na oboroženi napad pred dobrim tednom je fašistična organizacija Unija Istranov na kraju zločina organizirala srečanje. Dogovorili so se, da bodo prebivalci v bližini Goldonijevega trga in stopnišča Scala dei Giganti organizirali tako imenovan ˝Odbor občanov˝, ki bo pomagal pri ohranjanju varnosti v njihovi soseski. Tržaški župan Paolo Polidori je ljudsko organiziranje pozdravil in priskočil na pomoč z zagotovilom, da bo na trgu in stopnišču stalno prisotna lokalna policija, vzpostavili pa bodo tudi video nadzor. Neizpolnjena je tako ostala le ena želja Unije Istranov, ustavljanje sredi stopnišča namreč ne bo prepovedano. 

Slovenski upokojenci imajo dovolj zategovanja njihovega pasu. Sindikat upokojencev Slovenije in civilna iniciativa Za upokojence gre! sta predsedniku vlade Marjanu Šarcu in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu izročili skoraj 14 tisoč podpisov. Podpisali so se upokojenci, ki podpirajo zahteve, ki jih je sindikat pripravil že na junijskem srečanju v Brežicah. Predsednik civilne iniciative Za upokojence gre! Kajtimir Kunc predstavi, kako je potekalo zbiranje podpisov.

Izjava

Upokojenci sedaj čakajo na odgovor odgovornih, so precej optimistični, a bodo cilj zasledovali tudi, če jim tokrat ne uspe.

Izjava