Po poročanju časnika Financial Times, ki se je prek posrednika  dokopal do strogo zaupnih dokumentov, je izraelska genocidna vojska v napadu na oporišče mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu, znanih kot Unifil, uporabila beli fosfor. Kot navajajo pripadniki Unifila, so njihovi mirovniki po izraelskem napadu utrpeli hujše opekline kože in gastrointestinalne težave. Uporaba belega fosforja, ki eksplodira v stiku z zrakom, v bližini civilistov je v skladu s konvencijo Združenih narodov o konvencionalnem orožju prepovedana. Izrael sicer ni podpisnik te konvencije. Spomnimo, da so izraelske sile glede na videoposnetke, ki jih je verificirala nevladna organizacija Human Rights Watch, beli fosfor uporabile v prvem mesecu genocidne ofenzive v Gazi, sočasno pa tudi v južnem Libanonu. 

Medtem ameriški zunanji minister Antony Blinken po sionističnem uboju vodje Hamasa Jahje Sinvarja konec prejšnjega tedna zagreto poziva k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu, a učinek teh kvazi zavzemanj je, kako presenetljivo, ničen. Izraelska genocidna vojska je namreč pričela bombardirati libanonsko pristaniško mesto Tir tri ure zatem, ko je preko interneta razglasila alarm za umik civilnega prebivalstva iz središča mesta. Tir je sicer v zadnjih tednih zapustilo že več kot deset tisoč ljudi. Izraelska okupatorska vojska je ob tem še sporočila, da je v zadnjih 48 urah ubila tri poveljnike antisionističnega gibanja Hezbolah, med drugim je potrdila tudi smrt potencialnega naslednika septembra ubitega Hasana Nasralaha, Hašema Safidina. Izraelska vojska medtem nadaljuje z genocidno ofenzivo na severu Gaze, kjer so bili po poročanju tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva primorani prestaviti cepilno akcijo proti otroški paralizi. Na severnem delu Gaze tako na zadnji odmerek še vedno čaka več kot 119 tisoč otrok. Na okupiranem Zahodnem bregu izraelski okupatorji nadaljujejo z množičnimi aretacijami nedolžnih Palestincev, v zadnji akciji so aretirali šest ljudi.

Italijanska vlada je sprejela nov dekret, s katerim omogoča pospešeno izvršitev deportacij migrantov v Albanijo. Dekret je vlada med drugim sprejela kot odziv nad razsodbo rimskega prizivnega sodišča v zvezi z namestitvijo migrantov iz Bangladeša in Egipta, ki so v Italijo poskušali prispeti prejšnji teden. Sodišče je njihovo deportacijo v migrantski center v Albaniji označilo za protipravno. Pri tem se je sodišče nanašalo na sodbo Sodišča Evropske unije, ki določa, da mora biti država, da je pojmovana kot varna, takšna v celoti, torej brez izjem. V nasprotnem primeru je vračanje ljudi vanjo nezakonito. Nov dekret, ki mora preiti še parlamentarno sito, v katerem ima vlada Giorgie Meloni potrebno večino, uvaja nov seznam držav, ki jih obravnava kot varne oziroma nevarne. Tako je italijanska skrajno desna vlada presodila, da so Kamerun, Nigerija in Kolumbija odslej nevarne države, medtem ko Egipt in Bangladeš uvršča na seznam varnih držav. Ksenofobna vlada postfašistke Giorgie Meloni s tem nadaljuje svoja prizadevanja za uspešen zagon nehumanega projekta, katerega temelje je Meloni skupaj z albanskim kolegom Edijem Ramo postavila novembra lani. V okviru dogovora naj bi Italija na mesečni ravni v albanska deportacijska centra, katerih stroški gradnje so ocenjeni na 800 milijonov evrov, deportirali več tisoč nedolžnih posameznikov. Vendar bo za izpeljavo projekta, ki je bil navdahnjen s sicer propadlim britanskim načrtom o deportaciji migrantov v Ruando, morala še kar nekajkrat, upajmo da neuspešno, poseči v italijansko zakonodajo. Ta sedaj določa, da lahko v albanska sprejemna centra italijanska obalna straža pripelje polnoletne moške, ki jih je izsledila na italijanskem območju iskanja in reševanja.

Ukrajinski generalni državni tožilec Andrij Kostin je podal odstopno izjavo zaradi korupcijske afere izdajanja lažnih potrdil o invalidnosti, ki omogočajo izogib vpoklica v vojsko. Kot je ob odstopu dejal Kostin, je bilo v sistemu ukrajinskih tožilstev ugotovljenih veliko sramotnih zlorab, kar je bil tudi njegov razlog za odstop. K temu ga je sicer pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinska varnostna služba je sporočila, da so v preiskavi 64-ih uradnikov socialnih in zdravstvenih komisij odkrili več primerov izdajanja nezakonitih potrdil o invalidnosti ter posebnih penzij za invalidnost. Potrdila je tudi, da je bilo devet ljudi v povezavi s korupcijsko shemo že obsojenih, pristojne oblasti pa so preklicale več kot 4000 lažnih potrdil. Predsednik Zelenski je zaradi afere izdal odlok, s katerim je razpustil trenutno zasedbo zdravstvenih in socialnih komisij, pristojnih za registracijo invalidnosti. 

Po poročilih preiskave moldavske policije, ki je še vedno v teku, je več kot štiristo volilnih upravičencev prejelo denarno podkupnino pred nedeljskim odhodom na volišča. Na volilni dan so poleg izbire predsedniškega kandidata Moldavci oddali svoj glas še na referendumu, na katerem so se odločali o vpisu približevanja države Evropski uniji kot enega od ciljev države v ustavo. Dosedanja predsednica Maia Sandu, ki bo za osvojitev drugega mandata zadostno podporo iskala v drugem krogu predsedniških volitev tretjega novembra, je volitve označila za nepravične. Po njenih ocenah so njeni nasprotniki kriminalnega porekla poskušali podkupiti kar 300 tisoč volivcev. V primeru, da navedbe vsaj približno držijo, se moldavski policiji obeta še veliko dela. V septembru je po poročanju moldavskih organov pregona od ruskih virov prek omrežij kot je Telegram prišlo za slabih 13 milijonov evrov podkupnin, s katerimi so želeli volivce prepričati, da bi na referendumskem listku obkrožili nikalni odgovor. V začetku oktobra je generalni direktor moldavske policije Viorel Cernăuțeanu potrdil, da so bila sredstva s strani ruske banke Sberbank prenakazana na moldavske transakcijske račune. Kot je še dodal, so osumljenci povezani z Ilanom Șorom, oligarhom, ki je bil v Moldaviji obsojen zaradi koruptivnih dejanj in se trenutno nahaja v Moskvi. 

Perujska predsednica Dina Boluarte je naznanila, da bo odslej perujska vlada strožje nadzirala denarna nakazila venezuelskih migrantov, ki jih bodo ti pošiljali v tujino. Perujska vlada se je za ukrep odločila zaradi domnevnega porasta kriminalnih dejanj, ki jih pripisuje Venezuelcem, živečim v Peruju. Venezuelski delavci bodo tako primorani predložiti ustrezno dokumentacijo, ki razkriva izvor in količino njihovih prihodkov. Perujske oblasti so ukrep sprejele kljub temu, da ne razpolagajo z dejanskimi podatki o kriminalnih dejanjih, ki so jih zagrešili v Peruju živeči Venezuelci. Po podatkih Agencij Združenih narodov za begunce je v zadnjih letih zaradi težkih življenjskih razmer v Venezueli v Peru migriralo več kot milijon in pol Venezuelcev. Poostreni nadzor časovno sovpada z napovedano stavko delavcev v transportnih podjetjih, ki bo sledila dvem stavkam v preteklih tednih, zaradi katerih so trgovinski centri na širšem območju prestolnice Lima v podporo protestnikom zaprli svoja vrata.

Velenjski mestni svetniki so se seznanili s predlogom interventnega zakona o ukrepih za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini. Predlog je, kot ugotavljajo svetniki, v nasprotju z nacionalno strategijo, sprejeto pred dvema letoma, ki predvideva postopno opuščanje premoga in skladno s tem uvaja strategijo prestrukturiranja regije v luči pravičnega prehoda. Po mnenju velenjskega župana Petra Dermolja se vlada s predlogi, kot je možnost nakupa tujega premoga, problema ne loteva celostno, temveč breme prestrukturiranja prelaga na lokalno skupnost. V lokalni skupnosti so sicer že dolgo časa vir razprave potencialni alternativni energetski viri, med drugim se omenja postavitev sončnih panelov na Družmirskem jezeru in sežiganje odpadkov v Tešu. Mestni svet je omenjeni predlog zakona soglasno zavrnil. Župan Dermol je na vlado, ministrstvo za okolje, Holding slovenske elektrarne, krajše HSE, Slovenski državni holding in Evropsko komisijo naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Gre za informacije, ki se nanašajo na diskvalifikacijo TEŠa in premogovnika Velenje iz HSE-ja. Od vlade oziroma ministrstva za okolje mestni svetniki zahtevajo sprejetje zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje hkrati s sprejetjem interventnega zakona.

Poslanske skupine vseh parlamentarnih strank razen Levice, ki so predlagale posvetovalni referendum o novem bloku jedrske elektrarne v Krškem, krajše JEK2, so v Državni zbor vložile predlog za razveljavitev njegovega razpisa. Pod predlog so se podpisali vodje poslanskih skupin Gibanja Svoboda, Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Nove Slovenije in poslanca narodnih skupnosti. Državni zbor bo o preklicu referenduma odločal v četrtek. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je pravna pot za preklic referenduma sprejem novega odloka, ki bo umaknil veljavnega. Poslanci krščanskih demokratov so po lastnih besedah še vedno naklonjeni jedrski opciji kot dolgoročni rešitvi za energetsko samooskrbo, a vztrajajo, da mora biti referendum izveden »brez sence dvoma o njegovi zakonitosti«. Podobno mnenje so izrazili  v SD, češ da javna razprava ni bila zadostna za informirano odločanje volivcev. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Jan.