Bolivijska vlada predsednika Luisa Arceja iz Gibanja za socializem je odpovedala pogajanja z evističnim krilom stranke, napovedana za petek. Pogajanja je odpovedala po tem, ko so poslanci evističnega krila Gibanja za socializem pred sejo parlamenta, na kateri bi moral predsednik Arce predstaviti letno poročilo dela vlade, predsednika parlamenta in Arcejevega podpredsednika Davida Choquehuanco obmetavali s paradižniki in vodo. Vlada je sicer v pogajanja privolila prejšnji teden, po gladovni stavki nekdanjega predsednika Eva Moralesa in po tem, ko so Moralesovi podporniki zasedli tri vojašnice v provinci Chapare. Poleg tega je dan pred odpovedjo pogajanj ustavno sodišče potrdilo ustavno omejitev predsedniških mandatov, pri čemer je odločilo, da sta dva mandata najvišje dovoljeno skupno število mandatov in ne najvišje dovoljeno število zaporednih mandatov. Odločitev nekdanjemu predsedniku Evu Moralesu onemogoča kandidiranje na predsedniških volitvah avgusta prihodnje leto. Ustavni sodniki v Boliviji so sicer voljeni, sodniške volitve pa bodo potekale naslednji mesec. Morales od konca septembra vodi protestno gibanje proti vladi prav zaradi spora z Arcejem glede ponovne predsedniške kandidature in vodstva stranke. Konec septembra je Morales vodil protestni pohod v prestolnico La Paz, od sredine oktobra pa Moralesovi podporniki blokirajo ceste v cochabambski regiji.

Haitijski tranzicijski svet je odstavil premierja Garryja Conilla in na njegovo mesto postavil Alixa Didiera Fils-Aimeja. Premier Conille in predsednik sveta Leslie Voltaire sta v sporu zaradi imenovanja ministrov in premierjeve zahteve o odstavitvi treh članov devetčlanskega sveta zaradi vpletenosti v korupcijsko afero. Prejšnji mesec je enota protikorupcijske agencije v poročilu tri člane sveta obtožila, da so zahtevali 680 tisoč evrov podkupnine od direktorja Nacionalne kreditne banke v zameno za njegovo imenovanje. Trije člani, katerih odstavitev je zahteval premier, so med podpisniki odloka. Po haitijski ustavi ima pristojnost odstavljanja predsednika vlade samo parlament, ki pa trenutno ne deluje. Tranzicijski predsedniški svet so ustanovili ministri aprila po odstopu nekdanjega premierja Ariela Henryja z namenom imenovanja novega premierja med bojem proti kriminalnim tolpam.

Amsterdamska policija je aretirala več kot sto propalestinskih protestnikov, ki so kršili tridnevno prepoved protestiranja po tekmi med nizozemskim nogometnim klubom Ajax in izraelskim klubom Maccabi Tel Aviv. Prepoved je županja Femke Halsema izdala v petek, amsterdamsko okrožno sodišče pa jo je odobrilo v nedeljo, nakar je policija napadla protestnike, ki so na trgu Dam v središču mesta kljub prepovedi protestirali proti genocidu nad Palestinci. Protest in njegova prepoved sledita dogajanju pred tekmo Evropske lige in po njej. V sredo so navijači izraelskega kluba po prihodu v Amsterdam napadli več hiš, na katerih so bile izobešene palestinske zastave, trgali in zažigali zastave ter uničili taksi vozilo, v četrtek pa so na poti na stadion skandirali genocidna gesla, med drugim »naj izraelska vojska zmaga, jebeš Arabce«, »Gaza je pokopališče«, in »ni več otrok v Gazi«. Navijače Maccabija je medtem varovala policija, občina pa je prepovedala propalestinske proteste v okolici stadiona. Po tekmi, na kateri so Izraelci izgubili z nič proti pet, so izbruhnili spopadi med izraelskimi navijači in nasprotniki genocida nad Palestinci. Mediji in svetovna politika z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu sta za nasilje kakopak okrivila propalestinske protestnike, njihova dejanja pa označila za antisemitska. Da gre za načrtno izkrivljanje dejanskega dogajanja, pojasnjuje Katarina Pijetlovic, vodja pravne službe Palestinske nogometne zveze in profesorica prava na Portugalski katoliški univerzi v Lizboni.

Izjava

Pet ljudi je bilo po spopadih hospitaliziranih, policija pa ni razkrila, ali je šlo za Izraelce ali za Nizozemce. Aretirala je sicer 62 udeležencev spopadov. Amsterdamsko javno tožilstvo je sporočilo, da so štiridesetim izdali globe zaradi kršitve javnega reda, desetim pa grozi tožba zaradi vandalizma. Več o izraelskem razgrajanju po Amsterdamu v OFFsajdu ob petih.

Katarska vlada je sporočila, da odstopa od mediacije v pogajanjih o premirju med izraelsko vlado in palestinskim Hamasom. Pojasnili so, da so to storili zaradi nepripravljenosti na dogovor. Poročila izraelskih in ameriških medijev, da je katarska vlada ob tem izgnala vodilne člane Hamasa iz države, predstavniki Hamasa zanikajo. Katarska vlada je mediirala v pogajanjih med izraelsko vlado in palestinskim Hamasom skozi celotno obdobje izraelskega genocidnega pohoda v Gazi. Od leta 2012 ima sedež v Dohi politični biro Hamasa, ki iz varnostnih razlogov od leta 1992 deluje izven Palestine.

Tiskovni predstavnik izraelskega predsednika vlade Omer Dostri je priznal, da je državnoteroristični napad na Libanon z eksplozivi, nameščenimi v pozivnike, odobril premier Benjamin Netanjahu. Izraelska vojska je po simultanih eksplozijah več tisoč pozivnikov pripadnikov antisionističnega gibanja Hezbolah odgovornost za napad zanikala. Detonacije pozivnikov in drugih telekomunikacijskih naprav je izraelska vojska izvedla konec septembra pred invazijo v Libanon in pri tem ubila okrog 40 ljudi in jih več kot 3000 ranila, med njimi večino civilistov. Tajvansko ministrstvo za pravosodje je medtem sporočilo, da je njihova preiskava pokazala, da tajvanski proizvajalci niso bili vpleteni v izdelavo pozivnikov, uporabljenih v napadu. Licenco za uporabljeni model pozivnikov ima sicer v lasti tajvansko podjetje Gold Apollo.

Turško ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je policija na protestih, ki so sledili odstavitvi kurdskih županov mest Mardin, Batman in Halfeti prejšnji teden, aretirala skupno 253 ljudi. Proti 33 izmed njih so vložili obtožnice zaradi podpiranja teroristične organizacije, kršitve zakona o protestih in upiranja policiji. Župane treh mest na etnično kurdskem jugovzhodu države, izvoljene marca letos, je notranje ministrstvo odstavilo zaradi obtožbe terorizma oziroma povezav s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK. Zaradi obtožb povezav s PKK je od leta 2016 turška vlada odstavila že več deset županov.

Japonski parlament je za premierja ponovno izvolil Ishibo Shigeruja, čeprav sta njegova konservativna Liberalno demokratska stranka in njena koalicijska partnerica budistična klerikalna stranka Komeitō zgubili večino v parlamentu po oktobrskih volitvah. Poleg koalicijskih partnerjev so Ishibo podprli tudi poslanci desne Nacionalno demokratske stranke. Ishiba je postal začasni premier po odstopu Kishide Fumia zaradi korupcijske afere in po imenovanju sklical predčasne volitve. Koalicija Liberalno demokratske stranke in Komeita ima kljub izgubi večine še vedno največje skupno število poslancev v japonskem parlamentu.

Mavricijski premier Pravind Jugnauth iz Militantne socialistične stranke je priznal poraz na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Štetje glasov še poteka in uradni zmagovalec še ni razglašen, vendar trenutno kaže na zmago opozicijskega Zavezništva za spremembe, ki ga vodita Navin Ramgoolam in njegova Laburistična stranka. Volitve so potekale med prisluškovalno afero po razkritju, da je vlada prisluškovala večim novinarjem, politikom in civilnodružbenim aktivistom. Posnetki telefonskih pogovorov so bili anonimno objavljeni na Tiktoku, njihovo avtentičnost pa je potrdilo več žrtev prisluškovanja. Vlada je v začetku novembra zaradi afere uvedla blokado družbenih omrežij, ki bi veljala do dneva po volitvah, vendar je ukrep umaknila po enem dnevu zaradi protestov opozicije. Volilna udeležba je bila 80 odstotna.