16. 12. 2024 – 15.00

Južnokorejska OFFdstavitev

Audio file
Vir: Flickr
Vir: Flickr; All Creative Commons
Audio file
16. 12. 2024 – 17.00
Razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji in odstavitev predsednika

Poslanci v južnokorejskem parlamentu so z 204 glasovi za in 85 glasovi proti izglasovali odstavitev predsednika Yun Seokyeola, ki je v začetku decembra začasno razglasil vojno stanje. To je bil drugi poskus opozicije, da odstavi predsednika Yuna. Prvi poskus, ki se je zgodil v prejšnjem tednu, je spodletel zaradi protestnega odhoda z glasovanja večinskega dela vladajoče Stranke ljudske moči. Korejsko ustavno sodišče bo v naslednjih šestih mesecih sprejelo končno odločitev glede odstavitve predsednika. Do sprejema odločitve bo na mestu predsednika sedel premier Han Deoksu. Opozicijska Demokratska stranka je sicer vložila pritožbo zoper Hana, ker ni preprečil razglasitve vojnega stanja v državi. Mnogi državljani so med vikendom na protestih izrazili svojo podporo odstavitvi predsednika Yuna. Vojno stanje je razglasil zaradi domnevne grožnje severnokorejskih komunističnih sil in vse večjega »protidržavnega« vedenja južnokorejske opozicije.

Vir: Flickr; All Creative Commons
Audio file
9. 12. 2024 – 17.00
Hajat Tahrir Al Šam zavzel Damask

Izraelska genocidna vojska je v zadnjih 24 urah v Gazi ubila 52 Palestincev. Čez 40 jih je ubila med bombardiranjem šole v Kan Junisu, ki jo vodi agencija Združenih narodov za pomoč Palestinskim beguncem. Poleg tega je izraelska vlada odobrila 10 milijonski načrt za povečanje števila naseljencev na okupirani Golanski planoti, nekaj dni po tem, ko je zavzela več sirskih ozemelj. Na teh Izrael gradnje novih naselij sicer še ne načrtuje, načrt se namreč nanaša na že leta 1967 okupirane dele Golanske planote. Ob potrditvi novega okupatorskega načrta je Izrael nadaljeval tudi z bombardiranjem Sirije. Targetiral je obrambne zračne enote mesta Tartus na sredozemski obali Sirije in radarske sisteme v prestolnici Damask. 

Organizacija Amnesty International je izdala poročilo, v katerem trdi, da srbski uradniki uporabljajo izraelsko tehnologijo za vohunjenje nad srbskimi aktivisti in novinarji. Uradniki po trditvah Amnestyja uporabljajo tehnologijo izraelskega podjetja Cellebrite Dl, s katerim odklenejo telefone, na katere potem naložijo sledilne programe. Srbska obveščevalna služba BIA obtožbe organizacije zanika. 

V Srbiji so člani Odbora za izobraževanje, znanost, tehnološki razvoj in informacijsko družbo zavrnili spremembo dnevnega reda seje, ki bi vključevala razpravo predloga za organizacijo javne obravnave o problemih študentskega organiziranja. Predsednik odbora Marko Atlagić je pojasnil, da predlog ni bil sprejet, ker ni šel skozi primerne procedure. Opozicija je omenjeni predlog vložila v luči nedavnih študentskih protestov po Srbiji, ki jih je sprožila zrušitev nadstreška v Novem Sadu. Pouk je prekinjen na več kot petdesetih fakultetah v Srbiji, študentje med drugim zahtevajo, da se v celoti objavijo dokumenti o rekonstrukciji novosadske železniške postaje, da se izpustijo trenutno pridržani državljani, ki so sodelovali v mirnem protestu, in da se zaustavi izvajanje nasilja nad protestniki. V odboru se prav tako sklicujejo na avtonomijo univerze, saj naj bi razreševanje tovrstnih protestov spadalo v domeno posamezne fakultete.

Vir: UN Photo/Olivier Chassot
Audio file
19. 6. 2024 – 21.00
Kaj se leto dni po začetku spopada vojaških frakcij dogaja v Sudanu?

Organizacija Human rights watch je po raziskavi razmer v sudanski zvezni državi Južni Kordofan objavila poročilo, v katerem je Sile za hitro posredovanje, ki so že leto in pol v vojni s sudansko vojsko, obtožila množičnih posilstev in spolnega suženjstva najmanj 79 deklic in žensk starih med sedem in 50 let. Poleg tega so Sile za hitro posredovanje bombardirale mesto El Fašer v Severnem Darfurju in ubile najmanj 38 ljudi. V državljanski vojni v Sudanu, ki se je začela aprila lani, je doslej umrlo 20 tisoč ljudi, enajst milijonov ljudi je notranje razseljenih, kar pomeni, da je bila svoje domove primorana zapustiti že petina državljanov. 

Vir: Get Archive, All Creative Commons
Audio file
23. 8. 2024 – 17.00
Odnos Zavezništva sahelskih držav z Zahodom, Rusijo in Ukrajino

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, bolje znana kot ECOWAS, je Burkini Faso, Maliju in Nigru, ki nameravajo iz zveze izstopiti, ponudila šestmesečno prehodno obdobje, v katerem se države o zapustitvi zveze lahko premislijo. Tri podsahelske države, v katerih po pučih vladajo vojaške hunte, nameravajo iz ECOWAS-a uradno izstopiti 29. januarja, njihovi vojaški vodje pa so že zatrdili, da si o izstopu ne nameravajo premisliti. Ponudba gospodarske zveze sledi odločitvi Zavezništva držav Sahela, v katerega so se povezale tri države, da lahko vsi državljani držav članic ECOWAS-a v podsahelske države potujejo in se preselijo brez vize, tudi po izstopu treh držav iz zveze. Zavezništvo držav Sahela je svoj izstop iz ECOWAS-a napovedalo januarja 2023, potem ko je zveza kritizirala prevzeme oblasti v treh državah. Vse tri države so ustanovne članice ECOWAS-a, ki je nastal leta 1975, z njihovim izstopom pa bo gospodarska zveza izgubila 76 milijonov od skoraj 450 milijonov prebivalcev in več kot polovico svojega geografskega ozemlja. Vojaška hunta je oblast v Nigru prevzela julija letos, v Burkini Faso leta 2022, na Maliju pa v letu 2020. 

Računsko sodišče je objavilo poročilo revizije, v katerem je presodilo, da so v zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, krajše STA, pomanjkljivo opredeljene vsebine in dejavnosti javne službe informiranja. Računsko sodišče je tako ugotovilo, da je Slovenska tiskovna agencija širši javnosti zaradi pomanjkljivega zakona zagotavljala zgolj povzetke novic, medtem ko je dostop do daljših novic omogočala le svojim naročnikom, kar je dodatno zabrisalo mejo med storitvami javne službe in tržno dejavnostjo. Posledično so bili stroški, odhodki in prihodki storitev javne službe in tržne dejavnosti pomanjkljivo in nepregledno razmejeni, poleg tega niso bili zagotovljeni primerni in pregledni izračuni nadomestil za financiranje javne službe. Računsko sodišče od ministrstva za kulturo in STA zdaj zahteva predložitev odzivnih poročil, poleg tega pa je tiskovni agenciji podalo priporočilo, naj preveri aktualnost in ustreznost veljavne vsebinske zasnove STA in jo po potrebi prilagodi.

Rok Čeferin z današnjim dnem prevzema vodenje ustavnega sodišča, ki ga je doslej vodil Matej Accetto. Accettov mandat so med drugim zaznamovala presoja o neustavnosti povišanja sodniških plač in novele zakona o RTV. Čeferin je od leta 2019 deloval kot ustavni sodnik, zatem se je leta 2021 povzpel na mesto podpredsednika ustavnega sodišča. Na mesto predsednika so ga ustavni sodniki izglasovali oktobra letošnjega leta. Ustavnemu sodišču bo predsedoval naslednja tri leta.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Neva.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.