Premierka Velike Britanije Theresa May je napovedala svoj odstop s funkcije vodje vladajoče konservativne stranke torijcev, ki se bo pravnoformalno zgodil sedmega junija letos. To pomeni začetek bojev za njeno nasledstvo v stranki, ki bodo posledično določili tudi novega predsednika vlade. Theresa May je na premierskem stolčku julija leta 2016 zamenjala strankarskega kolega Davida Camerona, najmočneje pa si je prizadevala za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ta temelji na referendumskih rezultatih iz istega leta, a vse do danes referendumska volja ni bila izpolnjena. Strokovna javnost napoveduje, da bo njeno mesto prevzel nekdo, ki bo odločneje vodil Veliko Britanijo v brexit, največ možnosti naj bi imel nekdanji zunanji minister Boris Johnson. Po drugi strani se Evropska unija ni pripravljena še enkrat pogajati o pogojih izstopa.

Velika Britanija se ob napovedi odstopa premierke srečuje tudi s povolilnimi težavami. Na včerajšnjih volitvah za evropski parlament je bila več kot tisoč državljanom držav Evropske unije, ki bivajo v Združenem kraljestvu, onemogočena oddaja glasu. Britanska vlada je namreč zaradi odlašanja pri izstopu iz Unije šele sedmega maja razglasila, da bo sodelovala na evropskih volitvah. To pa je bil tudi zadnji dan za oddajo obrazca, ki državljanom Evropske unije omogoča glasovanje v tujini. Poleg zelo kratkega roka za oddajo obrazca se številni prebivalci Velike Britanije pritožujejo, da obrazca sploh niso prejeli ali pa da ga lokalne oblasti niso pravočasno obravnavale. Skupina the3million, ki zagovarja pravice državljanov Evropske unije v Veliki Britaniji, je napovedala preiskavo postopkov.

Na Tajskem je prvič po vojaškem puču maja leta 2014 zasedal parlament, kar sedem strank, združenih v Demokratični fronti, šteje za velik uspeh. Parlament sestavlja petsto voljenih poslancev spodnjega doma in 250 senatorjev zgornjega doma, ki jih je imenovala vojaška vlada. Mesto predsednika vlade bo skoraj zagotovo zasedel vodja vojaškega puča, general Prajut Čan Oča. Njegova stranka Falang Pračarat namreč zaseda poleg vseh senatorskih mest še 115 poslanskih sedežev in ji tako za absolutno večino manjka 11 glasov, ki jih bo iskala med približno stotimi neopredeljenimi poslanci. Ambicijam vojaške vlade bo pripomogla tudi odločitev tajskega ustavnega sodišča, ki vodji največje opozicijske stranke Future Forward Tanatornu Čuengrungruangkitu prepoveduje sodelovanje v parlamentu.

Na Tajvanu pa danes poteka slavje LGBT skupnosti. Po tem, ko se je zjutraj poročil prvi istospolni par na azijskem kontinentu, jim je sledilo še več kot 160 porok. Zakoni, ki dovoljujejo poroke istospolnih partnerjev, so bili sprejeti pred slabim tednom, kljub temu da je kar sedemdeset odstotkov volivcev na lanskem referendumu zavrnilo istospolne poroke. 

Mavrične zastave vihrajo tudi širom Brazilije, kjer je vrhovno sodišče kriminaliziralo homofobijo in transfobijo. Kazen za diskriminacijo na podlagi spola in spolnosti bo enaka kot kazen za rasistično diskriminacijo, dokler kongres ne bo vzpostavil posebnega zakona. Pripadniki LGBT skupnosti v Braziliji se kljub veselju bojijo odgovora predsednika Jaira Bolsonara na odločitev sodišča, saj sam sebe označuje za homofoba. 

Erias Lukwago, župan Kampale, je prepovedal darovanje hrane ali denarja otrokom na ulicah glavnega mesta Ugande. Poleg neposredne pomoči mladoletnim brezdomcem je prepovedano tudi oddajanje stanovanj za otroško prostitucijo in trgovanje z ljudmi, kaznovani pa bodo tudi starši in skrbniki otrok, ki prosijo na ulicah. Vsak tak prekršek bo kaznovan s polletno zaporno kaznijo ali plačilom kazni v vrednosti skoraj deset evrov. V Kampali je namreč na ulici več kot petnajst tisoč otrok med sedmim in sedemnajstim letom, nova zakonska prepoved pa naj bi zmanjšala možnosti za spolno in splošno izkoriščanje teh otrok.  

Nekaj deset podpornikov švedske aktivistke Grete Thunberg se je pod vodstvom gibanja Mladi za podnebno pravičnost danes ponovno zbralo na Trgu republike. Zahteve tudi na tem ne tako množičnem protestu ostajajo iste kot pred dvema mesecema, torej več odločnosti politikov pri omejevanju uničevanja okolja in zaprtje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Protestniki so se tako ponovno pridružili mladim iz mest celotnega sveta, v katerih so bile demonstracije praviloma bolj množične kot v Ljubljani. Podnebnih aktivistov ni prepričalo niti včeraj sprejeto stališče vlade Republike Slovenije do vizije Evropske unije Čist planet za vse. Vlada je s podporo vseh ministrov določila, da bo slovenska družba, skladno z vizijo Unije, do leta 2050 postala za okolje nevtralna. Po besedah okoljskega ministra Simona Zajca bodo v ta namen pripravili tudi zakon. A mladi thunbergovci se ne dajo. Napovedujejo, da ne bodo odnehali brez resnejših rezultatov in bodo pred parlamentom protestirali vsak petek.  

Svet Agencije za varnost v prometu je Ministrstvu za infrastrukturo predlagal predčasno razrešitev direktorja Igorja Velova, saj naj bi njegov poškodovan službeni avtomobil škodil ugledu agencije. Policija za zdaj izključuje možnost udeležbe Velova pri prometni nesreči. Kljub temu se tako pravna služba agencije kot ministrica Alenka Bratušek, ki je predlog pričakovala, strinjajo, da se za direktorja Agencije za varnost v prometu ne spodobi imeti poškodovanega avta. Svet agencije je za vršilko dolžnosti direktorja predlagal dolgoletno sodelavko Vesno Marinko. Igor Velov je bil zaradi udeležbe v prometni nesreči kaznovan že leta 2009 kot podžupan občine Kranj, aprila letos pa je prekoračil dovoljeno hitrost.