KOFFšca, adijo!
Francoska narodna skupščina je sprejela predlog amandmaja ustave, s katerim bodo pravico do splava vpisali v ustavo. Po besedah koalicije in stranke Nepokorna Francija Jean-Luca Mélenchona, ki sta zakon pripravili, gre za odziv na kratenje te pravice na Poljskem, Madžarskem in v Združenih državah Amerike. Predlog zdaj čaka na potrditev senata, kjer ima večino desnica, in ki je podoben predlog oktobra že zavrnil. Prav tako bodo o spremembi ustave odločali državljani na referendumu. Dikcija, o kateri sta se levi blok in vladajoča večina Emmanuela Macrona uspela dogovoriti, se glasi: »zakon zagotavlja učinkovitost in enak dostop do pravice za prostovoljno prekinitev nosečnosti.« Splav je sicer v Franciji dekriminaliziran po zakonu iz leta 1975, vendar želijo zagovorniki to pravico še dodatno zaščititi z vpisom v ustavo, da bi ustavnemu sodišču omejili možnost interpretacije pravice do splava.
Ruska duma je sprejela zakon, ki prepoveduje širjenje LGBT vsebin, karkoli naj bi to pomenilo. Prepoved je od leta 2013 veljala samo za posredovanje teh vsebin mladoletnim, zdaj pa je razširjena še na odrasle. Kršiteljem grozi do tri tisoč sto evrov kazni za fizične oziroma osemdeset tisoč evrov za pravne osebe. Tuje državljane lahko za prekršek doletijo zaporne kazni, v najhujšem primeru tudi izgon iz države. Kremelj od začetka vojne v Ukrajini zaostruje promocijo tako imenovanih tradicionalnih vrednot s homofobno retoriko.
Zaradi nespoštovanja obljub glede plač in slabega nadzora nad epidemijo v kitajski podružnici tajvanskega podjetja Foxconn je dvajset tisoč delavcev dalo odpoved, poroča Reuters. Pred tovarno v mestu Žengžou od srede potekajo protesti, razširili pa so se predvsem med novozaposlenimi, ki jih je podjetje pod pretvezo visoke plače zaposlilo zaradi množičnih odpovedi ob širjenju koronavirusa in prihajajoče praznične mrzlice, ki bo povišala povpraševanje po Applovih izdelkih. Med številnimi razlogi za protest, ki jih delavci navajajo, so predvsem prenizke plače. Obljubljenih plač v višini dva tisoč evrov namreč podjetje Foxconn ni izplačalo. Poleg tega protestirajoči delavci trdijo, da jih podjetje sili deliti sobe z okuženimi sodelavci, obenem pa se zaradi zanemarjanja ukrepov v tovarni bojijo masovnega izbruha okužb s koronavirusom. Kot tolažbo je podjetje stavkajočim obljubilo tisoč tristo evrov nagrade, če mirno zapustijo podjetje, kar je večina novozaposlenih sprejela. Protesti so se tako do danes že umirili, a trenja zaradi ukrepov in kratenja pravic ostajajo. Danes so namreč oblasti mesta Žengžou zaradi razraščanja epidemije prepovedale gibanje izven mestnega teritorija in postavile barikade.
Stranka Likúd mandatarja Bénjamina Netanjáhuja je podpisala prvo koalicijsko pogodbo za sestavo nove popolnoma desne vlade, kot jo imenuje vodja koalicijske islamofobne stranke Judovska moč, s katero je Likud podpisal dogovor. Vodja Judovske moči Itamár Ben-Gvir bo tako postal minister za notranje zadeve. Ben-Gvir je izraelski javnosti znan predvsem po svojem sovraštvu do Palestincev, za kar se je moral zagovarjati tudi na sodišču. V sklopu pogodbe bodo Ben-Gviru pripadla nova pooblastila, kot je nadzor nad mejno stražo na Zahodnem bregu, kar je do sedaj opravljal obrambni minister. Pogodba predvideva tudi sprostitev omejitev glede uporabe orožja na meji z Gazo, izraelski vojski bi torej nova vlada dala še večja pooblastila za gonjo nad Palestinci.
Medicinski tehniki in tehnice bodo v Združenem kraljestvu decembra začeli svojo prvo stavko v zgodovini. Zaradi vladne nepripravljenosti za pogovore o plačah bodo stavkali 15. in 20. decembra. Kraljevi sindikat delavcev v zdravstveni negi je potrdil, da bodo stavkali v Angliji, Walesu in na severnem Irskem, na Škotskem pa se bodo vseeno pogajali. Vlada je navedla, da bi povišica državno blagajno obremenila za dodatnih dvanajst milijard evrov, a se v sindikatu ne strinjajo, saj naj bi višja plača zmanjšala druge stroške. Opozicijska laburistična stranka ministra za zdravje Steva Barclaya opozarja, da bo stavka povzročila le še večje zastoje pri sprejemu pacientov, in ga poziva, naj pristopi k pogajanjem.
Po poročanju časopisa Dnevnik je okoljsko ministrstvo v notranji reviziji ugotovilo, da je prejšnja vlada neprimerno delila sredstva iz podnebnega sklada. Tako je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je nekdanji in trenutni delodajalec takratnega ministra Vizjaka, tik pred državnozborskimi volitvami dobila milijon evrov in pol za ukrep, ki so se ga sami domislili. Ukrep so poimenovali »promocija sinergijskih učinkov okoljske in energetske politike za povečevanje odpornosti družbe in spodbujanje prehoda k nizkoogljični družbi«. Na vprašljivost učinka in upravičenosti financiranja je pri medresorskem usklajevanju opozorilo tudi nekdanje infrastrukturno ministrstvo, a je pripombe kasneje umaknilo. Pri izvršitvi prav tako ni šlo brez teptanja zakonov, saj je ministrstvo kršilo poslovnik vlade, zakon o vodah in zakon o javnih financah. Ukrep je ministrstvo septembra umaknilo iz programa porabe sredstev iz podnebnega sklada.
Delegati so izvolili novo sestavo državnega sveta, v kateri je večina novih obrazov. Novoizvoljeni svetnik za področje kulture in športa je predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica Tomaž Horvat. Strokovna vodja društva Asociacija Polona Torkar predstavi stališče društva do Horvatove izvolitve.
Pri Asociaciji napovedujejo izpodbijanje volitev in boj za zastopanost glasov profesionalnih ustvarjalcev na področju kulture, saj Državna volilna komisija ni upoštevala njihovih predlaganih delegatov za volitve v državni svet, kljub temu da so v društvu priložili dokazila o tem, da opravljajo dejavnost na področju kulture poklicno.
Med izpadlimi se je znašel tudi predsednik sveta Alojz Kovšca, ki je bil njegov član petnajst let, predsednik pa štiri. Slovencem je poleg tega znan predvsem kot podpredsednik stranke Konkretno in občasno tudi po svojih izjavah. Govoril je recimo o muslimanizaciji Evrope in svaril pred tujci v šolskem sistemu, svoje nasprotnike na družbenih omrežjih pa pogosto označi za primitivne ali revne. Izjavil je na primer: »Če imajo nekateri vso pravico, da se v moškem telesu počutijo kot ženske, zakaj jaz nimam pravice biti črnec,« ter da je »deset božjih zapovedi podlaga za ves demokratični svet«.
Državni zbor je sprejel več zakonov. Spremembe zakona o delovnem času, ki so ga sprejeli, predvidevajo ločevanje med mestnimi in medkrajevnimi ter posebnimi linijami namesto ločevanja po dolžini linij. S tem se strinjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije, v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije pa ne. Razloge za nestrinjanje povzame predsednik sindikata Endre Mesároš.
Ob spremembi delovnih časov sindikat voznikov avtobusov že načrtuje splošno stavko.
Poslanci so po zgledu Nemčije, Avstrije in Hrvaške podaljšali veljavnost starih rožnatih vozniških dovoljenj, in sicer do leta 2033. Zavrnili so zakon o obveznem testiranju funkcionarjev na mamila, ki sta ga predlagali opozicijski Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija. Sprejeli pa so novelo zakona o starševskem varstvu, ki uvaja šestdeset dni neprenosljivega očetovskega dopusta. Novela v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo in naj bi skrbela za večjo enakopravnost med starši pri skrbi za otroka.
OFF sta pripravila vajenca Tilen in Luka, mentoriral je Virant.
Vir slike: Facebook
Dodaj komentar
Komentiraj