Tribunal Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov je na arbitraži soglasno odločil, da mora italijanska vlada skupaj z obrestmi britanski naftni korporaciji Rockchopper Exploration plačati okoli 250 milijonov evrov. Vsota je namenjena kompenzaciji škode, ki naj bi jo Rockchopper utrpel zaradi prepovedi črpanja nafte znotraj območja 22 kilometrov od obale, ki jo je leta 2015 uvedla Italija. Odškodnina je bila določena na podlagi Pogodbe o energetski listini, od katere je Italija sicer kot edina članica Evropske unije odstopila leta 2016, a so investitorji, ki so bili v državi pred izstopom iz pogodbe, po njej upravičeni do zaščite še 20 let. Dodeljena odškodnina za prepoved črpanja nafte na naftnem polju Ombrina Mare je skoraj devetkrat višja od investicije podjetja. Gre za naftno nahajališče v Jadranskem morju blizu mesta Pescara. Polje leži dobrih 7 kilometrov od obale. Tribunal je presodil, da je Italija po sprejemu zakona kršila Pogodbo o energetski listini, saj družbi Rockhopper ni izdala koncesije za izkoriščanje naftnega polja.

Spomnimo, da je na zloglasnem Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov, znanem kot ICSID, spor s Slovenijo prejšnji teden sprožila družba Ascent Resoruces, ki trdi, da je bila neenakopravno obravnavana pri investiciji na naftno-plinskem polju Petišovci pri Lendavi. Od Slovenije zahteva pol milijarde evrov odškodnine.

Predsednik Federacije Bosne in Hercegovine Marinko Čavara je imenoval štiri manjkajoče sodnike ustavnega sodišča bošnjaško-hrvaške entitete. To je bila ena od zahtev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta. Sodnike morajo sicer potrditi še podpredsedniki in zgornji dom parlamenta – dom narodov. Visoki sodniški in tožilski svet je seznam kandidatov za sodnika pripravil že leta 2019, a je Čavara zavrnil njihovo imenovanje. Zavrnitev je utemeljeval z umanjkanjem vladajoče večine, ki bi potrdila sodnike. Ustavno sodišče je tako zadnja tri leta delovalo v nepopolni sestavi s petimi sodniki. Zaradi neimenovanja sodnikov so Združene države Amerike proti Čavari uvedle sankcije, ki so vključevale prepoved vstopa v državo in zamrznitev premoženja. 

Združene države Amerike po 25 letih v Sudan spet pošiljajo svojega veleposlanika. John Godfrey, ki je zasedel to pozicijo, naj bi krepil odnose med ZDA in Sudanom ter podpiral skupna prizadevanja za svobodo, mir, pravičnost in demokratično tranzicijo. ZDA so veleposlaništvo v Kartumu zaprle leta 1996, ko so Sudan uvrstile na seznam držav, ki sponzorirajo terorizem. S tega seznama ga je pred dvema letoma umaknila administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Že leto prej pa je takratni zunanji minister Mike Pompeo napovedal vrnitev veleposlanika v Sudan.

Okrožno sodišče v ameriški zvezni državi Idaho je blokiralo del zakona, ki prepoveduje splav. Zakon je na sodišču izpodbijala vlada predsednika Joeja Bidna, ki je trdila, da je zakon v neskladju z zveznim zakonom o nujni medicinski oskrbi in delu. Idahovski zakon zdravnikom dovoljuje opravljanje splava samo v primeru, ko bi bilo ogroženo življenje noseče osebe, zvezni zakon pa določa, da mora zdravnik opraviti splav tudi, če nosečnost ogroža zdravje osebe. Sodišče je pritrdilo argumentom generalnega tožilca in odločilo, da se mora Idaho podrediti zvezni zakonodaji. Tožilec je sicer želel, da sodišče razveljavi celotno zakonodajo. Idaho je bila ena izmed prvih zveznih držav, ki je po razveljavitvi sodbe Roe proti Wade uvedla restriktivno zakonodajo na področju reprodukcijskih pravic.  

V predsedniško tekmo si želi vstopiti tudi predsednik državnega sveta in podpredsednik stranke Konkretno Alojz Kovšca. Na novinarski konferenci je sicer poudaril, da napoveduje le možnost kandidature, če dobi podporo volivcev ali političnih strank. Do sedaj ga uradno ni podprla še nobena politična stranka, vključno s stranko, katere podpredsednik je. Podpora stranke bi mu omogočala, da kandidaturo vloži s tri tisoč namesto s pet tisoč podpisi. Kovšca je po neuspešnem naskoku na čelo obrtno-podjetniške zbornice očitno mnenja, da bo pri osvajanju državnega vrha uspešnejši.

Izjava

Na tiskovni konferenci je Kovšca ponovno izpostavil izjemno vlogo državnega sveta. 

Izjava

Poslanci iz vrst Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti omnibus zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. Sodišču predlagajo tudi, da že pred presojo ustavnosti zadrži izvajanje zakona. Prepričani so, da je v neskladju z več členi ustave, saj da zakon ne zagotavlja pravne varnosti in enakosti pred zakonom. Neustavnost utemeljujejo tudi s posegom v pravice do zakonodajnega referenduma in hkratnim noveliranjem več nepovezanih zakonov.

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija in Sindikat novinarjev Televizije Slovenija sta generalnega direktorja RTV Slovenija pozvala, naj začne postopek razrešitve direktorja Televizije Uroša Urbanije. Poziv utemeljujejo z neformalnim ravnanjem direktorja v obliki protipravnega zastraševanja in groženj z disciplinskimi postopki voditelju Dnevnika Saši Krajncu in urednici Vesni Pfeiffer. Zatrjujejo tudi, da ju je neupravičeno diskreditiral z možnostjo premestitve na drugo delovno mesto. Pobudniki razrešitve so prepričani, da so za razrešitev izpolnjeni pogoji po 54. členu Statuta RTV Slovenija. V sindikatih menijo, da novinarja nista ničesar storila narobe in da gre pri ravnanju Urbanije za nadaljevanje pritiskov na novinarsko in uredniško avtonomijo.

Komunalno podjetje Velenje je sporočilo, da bo odjemalcem s prvim oktobrom prekinilo dobavo zemeljskega plina. Takšno odločitev so sprejeli po večkratnem neuspešnem iskanju ponudnika zemeljskega plina. Dodatno odločitev utemeljujejo z analizo poslovanja družbe in napovedanimi trendi nadaljnjega razvoja energetske krize po svetu. Zatrjujejo, da že izvajajo vse potrebne aktivnosti za zagotovitev stabilne in neprekinjene preskrbe odjemalcev s plinom in da jim bodo nudili pomoč pri zamenjavi dobavitelja.

Ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom nekdanjega rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča je v javno razpravo posredovalo predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju. Zakon predvideva, da bi cene šolskih malic in oskrbnin v dijaških domovih ostale enake kot lani ne glede na morebitne višje stroške. Po predlogu bi razliko v stroških pokril državni proračun. Predvideno je, da bi za kritje razlike proračun namenil slabih 12 milijonov evrov.