Prebivalci francoske kolonije Nova Kaledonija so na nedeljskem referendumu z 90-odstotno večino zavrnili neodvisnost. Tretjega referenduma o neodvisnosti Nove Kaledonije od Francije in vzpostavitvi popolne suverenosti se je udeležila manj kot polovica volilnih upravičencev. Tako prepričljiv rezultat je predvsem posledica poziva podpornikov neodvisnosti k bojkotu referenduma. K bojkotu so pozvali, ker so prepričani, da so referendumsko kampanjo onemogočali epidemiološki ukrepi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je rezultate referenduma pozdravil in sporočil, da je Francija zaradi rezultata lepša. Na prvih dveh, v letih 2018 in 2020, so volivci z nekaj odstotki prednosti zavrnili neodvisnost.  Nasprotniki neodvisnosti nadaljnjo skupno prihodnost Francije in Nove Kaledonije bolj kot zaradi prijateljskih odnosov podpirajo zaradi gospodarskih interesov. Poleg tega, da je Nova Kaledonija eden največjih virov niklja, je za Francijo pomembna tudi njena strateška lega. Omogoča ji položaj indopacifiške sile. Trije referendumi o neodvisnosti so bili del sporazuma med Parizom in največjimi strankami, ki je bil sklenjen leta 1998.

 

Izraelski premier Naftali Benet je včeraj začel obisk v Združenih arabskih emiratih. To je najvišji diplomatski obisk, odkar sta državi avgusta leta 2020 sklenili dogovor o normalizaciji odnosov. Temi srečanja bosta krepitev gospodarskih odnosov med državama ter skupno preprečevanje širjenja vpliva Irana v regiji. Oblasti obeh držav močno nasprotujeta širjenju jedrskih sposobnosti Irana ter dvomita v izjave Iranske vlade, da bi jedrski program obstajal le z mirnimi nameni. Združeni arabski emirati se sicer ne opredeljujejo niti kot odkriti nasprotniki niti kot podporniki Irana, saj so pred nekaj dnevi tudi sami poslali delegacijo v Teheran z namenom izboljšanja odnosov. Izrael se postavlja na stran najbolj trdnih nasprotnikov Irana ter poziva k zaustavitvi srečanja evropskih sil na Dunaju glede iranskega jedrskega sporazuma.



Palestinska vlada je obsodila obnovo odnosov med Izraelom in Arabskimi emirati, ki jim pripisuje upravičevanje izraelske okupacije na Zahodnem bregu. Danes je v mestu Nablus izraelska vojska ubila Palestinca. 31-letni Palestinec je bil ustreljen v obračunu z izraelsko vojsko, ki trdi, da mu je zasegla polavtomatsko orožje.

Bolgarski parlament bo danes glasoval o mandatarskem kandidatu Kirilu Petkovu in njegovem predlogu ministrske ekipe. Petkovu se v parlamentu obeta podpora strank nove koalicije, v kateri poleg njegovega antikorupcijskega zavezništva Nadaljujemo spremembe sodelujejo tudi socialistična Koalicija za Bolgarijo, populistična stranka Obstaja takšen narod in pa desnosredinska Demokratična Bolgarija. Koalicijske partnerice povezuje predvsem nasprotovanje nekdanjemu premierju Bojku Borisovu, ki ga obtožujejo koruptivnosti. S tem se v Bolgariji po tretjih parlamentarnih volitvah v enem letu tudi končuje politična kriza. Petkov poleg boja proti korupciji kot prioriteti bodoče vlade izpostavlja tudi pospešitev cepljenja proti bolezni covid-19, ki je bilo do sedaj najmanj uspešno v Evropski uniji, in pa omejevanje posledic rasti cen energentov.  

Rusko zunanje ministrstvo je prvič objavilo seznam zahtev za dogovor glede položaja Ukrajine. Zahtevajo predvsem umik Natove zaveze o možnosti članstva Gruzije in Ukrajine v zvezi. Poleg tega želijo, da Nato ne izvaja vojaških vaj v bližini meje z Rusijo, ne namešča vojske v državah okoli Rusije in da  prepove bližnja srečanja vojaških ladij v Baltskem in Črnem morju. Svoje zahteve utemeljujejo z razlago, da gre pri tem za kršitev načela Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da članice organizacije ne bodo povečevale lastne varnosti na račun  varnosti ostalih članic. Na drugi strani zunanji ministri skupine G7 Rusijo opozarjajo, da bodo v primeru napada na Ukrajino posegli po resnih sankcijah. Sporočili so tudi, da ostro nasprotujejo novemu premikanju mej v Evropi. Ameriški in ruski predsednik Joe Biden in Vladimir Putin se bosta o ukrajinsko-ruskih odnosih pogovarjala tudi na srečanju v živo, ki si ga želita oba.   

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je na današnji seji sprejela predlog kandidatov za člane programskega in nadzornega sveta Radia in televizije Slovenija. Koalicijski poslanci so skupaj s SNS in DeSUS za kandidate za člane programskega sveta upoštevali izključno lastne predloge. Opozicijski poslanci opozarjajo na spornost in celo nezakonitost takšne odločitve komisije. Zakon namreč določa, da mora državni zbor v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru. Poleg tega so na seji sprejeli tudi kandidate za člane programskega sveta iz kvote civilne družbe in pa kandidate za člane nadzornega sveta RTV. Velika večina kandidatov je v vladajoči koaliciji in verjetno ne bo nasprotovala aktualnemu generalnemu direktorju RTV Andreju Grahu Whatmoughu. Med imeni najdemo nekdanjega poslanca SDS Jožefa Jerovška, kolumnista Nove 24 Matevža Tomšiča in pa Mitjo Čandra. O predlogih bo državni zbor najverjetneje odločal v četrtek.

Novonastala stranka Konkretno mora po izgubi članstva v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo, bolj znanem kot ALDE, vložiti novo prošnjo za članstvo, kar stranki članici LMŠ in SAB izpodbijata. Stranka Konkretno je nastala po združitvi strank GAS in SMC, slednja je bila članica evropske stranke ALDE. Stranka Konkretno se je na prvem strankarskem kongresu oklicala za zaščitnico slovenskega liberalizma in zato želi ponovno vstopiti v vodilno liberalno zavezništvo v Evropski uniji. V soboto je vrh stranke ALDE zasedal v Rimu, kjer sta stranki SAB in LMŠ, ki sta prav tako njeni članici, izpostavili, da je nekdanji SMC s svojim sodelovanjem v desni vladi Janeza Janše opustil svoje liberalne vrednote in zato za njegovo naslednico Konkretno ni prostora v zavezništvu. Že pred združitvijo strank GAS in SMC sta stranki SAB in LMŠ želeli vložiti pritožbo o članstvu SMC v ALDE. Zahteve SAB razloži generalni sekretar Jernej Pavlič.

Izjava

Off sta pripravila vanjenca Blaž in Jan, mentor je bil Srđan.