29. 5. 2025 – 14.00

Križiščni prOFFtest

Audio file
Vir: Screenshot (drustvo_iskra instagram)
Protestni shod v centru zelene prestolnice
Audio file
11. 3. 2024 – 17.00
Brez jasnega zmagovalca parlamentarnih volitev na Portugalskem

Na Portugalskem je bil v sredo po preštetih glasovih iz tujine znan končen izid predčasnih volitev. Skrajno desna stranka Chega je z osvojenimi 60 sedeži postala največja opozicijska sila v parlamentu. Na tretjem mestu je tesen boj zaključila Socialistična partija, ki je sicer nabrala več glasov volivcev, a je prejela dva sedeža manj. Že po začasnih rezultatih, znanih 18. maja, je z nekaj več kot 32 odstotki glasov zmagalo desnosredinsko zavezništvo, ki ga sestavljata liberalna stranka Socialdemokratov ter desnosredinska Ljudska stranka. Gre že za tretje predčasne volitve v treh letih, ki jih je razpisal predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, po tem ko je parlament izglasoval nezaupnico vladi premierja Luisa Montenegra. Za oblikovanje večine bi bila potrebna podpora najmanj 116 poslancev. Če zmagovalno zavezništvo ne bo vzpostavilo jasnega načrta za pridobitev večine, obstaja možnost ponovnih volitev.

Sodišče za mednarodno trgovino je razveljavilo carine, ki jih je drugega aprila napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Carine bi moral potrditi kongres Združenih držav, vendar se je Trump temu izognil s trditvijo, da trgovinski primanjkljaji države pomenijo izredne razmere na nacionalni ravni. S tem je izkoristil zakon o predsednikovih posebnih mednarodnih pooblastilih iz leta 1977, s čimer se sodišče ni strinjalo. Vladi so ukazali, naj vrne vse doslej zbrane carine, saj ugotavljajo, da je predsednik povsem prekoračil svoja zakonska pooblastila. Trumpova administracija se je pritožila na odločitev sodišča, a bo vsakršno pravno izpodbijanje sodbe treba obravnavati na ameriškem pritožbenem sodišču.

V bližini obale enega izmed španskih Kanarskih otokov, El Hierro, se je včeraj prevrnil majhen čoln, ki je prevažal več kot sto migrantov. Po poročanju španske reševalne službe so v nesreči umrle štiri ženske in tri deklice. Tiskovni predstavnik Rdečega križa Alexis Ramos je povedal, da ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi je trenutno pogrešanih. Reševalci so s helikopterjem v lokalno bolnišnico evakuirali otroke, ki so bili zaradi skorajšnje utopitve v kritičnem stanju. Kanarski otoki so zaradi svoje lokacije ob zahodni afriški obali že leta glavna linija za migrante, ki se na nevarno pot odpravljajo zlasti z obale Mavretanije. Lani je to pot prebrodilo približno 47 tisoč ljudi, predvsem državljanov Malija, Senegala in Maroka.

Vir: Flickr, Svala Jonsdottir, CC BY-NC-ND 2.0
Audio file
24. 1. 2025 – 17.00
Izraelska vojska začela operacijo Železni zid

Izraelska vlada je odobrila gradnjo 22 novih judovskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu ter legalizirala nekatere naselbine, ki so bile zgrajene brez predhodnega vladnega dovoljenja. Izrael je na okupiranem Zahodnem bregu zgradil že več kot 100 nezakonitih naselij, v katerih živi približno 500 tisoč izraelskih naseljencev. Izgradnja izraelskih naselij je v skladu z mednarodnim pravom nezakonita, prav tako je lani Meddržavno sodišče razsodilo, da je Izrael dolžan takoj prenehati z vsemi novimi dejavnostmi naseljevanja in »evakuirati vse naseljence«, a tega okupatorska tvorba seveda ne upošteva.

Evropska unija je uvedla omejevalne sankcije trem sirskim milicam zaradi kršenja človekovih pravic in etničnega nasilja nad versko manjšino alavitov, ki ji pripada tudi bivši predsednik Bašar Al Asad. Spopadi so izbruhnili po napadu privržencev Al Asada na varnostne sile in napadu različnih sunitskih milic na alavite v bližini obalnega mesta Latakija marca letos. Od takrat je v oboroženem nasilju umrlo več sto civilistov. Omejevalni ukrepi so uvedeni v času, ko Evropska unija sicer postopno odpravlja številne stare sankcije. V sredo so države Evropske unije namreč sprejele zakonodajo, ki razveljavlja vse gospodarske sankcije proti Siriji z izjemo tistih, ki so bile sprejete iz varnostnih razlogov. Tako bo sirski centralni banki ponovno omogočen dostop do evropskega finančnega trga.

Vir: Milorad Dodik (Twitter)
Audio file
12. 3. 2025 – 17.00
Dodikov rojstnodnevni predlog nove ustave Republike Srbske

Predstavniški dom parlamenta federacije Bosne in Hercegovine je sprejel predlog zakona, ki obravnava femicid kot ločeno kaznivo dejanje. V skladu s spremembami se za umor na podlagi spola predvideva najmanj deset let ali dolgoletna zaporna kazen, kar bo odvisno od posamezne situacije. V primeru, da je bila žrtev predhodno izpostavljena zlorabi, spolnemu nasilju ali krivični obravnavi na podlagi spola, bo kazen še dodatno otežena. Spremenjeni zakon mora potrditi še drugi dom parlamenta. Gre za predlog, ki je nastal kot rezultat kampanje »Nećemo umirati u tišini«, ki jo je zadnjih 11 mesecev vodila organizacija »Glas žene Bihać«.

Srbska vlada je napovedala oblikovanje novega zakona o visokem šolstvu in analizo financiranja šolstva. V ta namen je organizirala delovno skupino, katere namen je predlagati ukrepe za trajnostno financiranje šolstva s poudarkom na potrebah študentov. Medtem ko poskušajo državne oblasti na vse načine dokončati blokade fakultet, so se študenti na zakon odzvali negativno, češ da gre za največji udarec na izobraževanje do sedaj. 
Študentje iz Novega Sada so po dveh tednih končali z blokado sodišča, po tem ko je to odredilo hišni pripor za preostale tri aktiviste, medtem ko so tri premestili že minuli teden. Aretirani so bili že marca na podlagi zvočnega posnetka sestanka, zaradi katerega so bili obtoženi načrtovanja dejanj zoper varnosti države in ogrožanja ustavne ureditve. 
 

Vir: Protestografija, obrezano
Audio file
14. 4. 2025 – 17.00
Tridnevni miting SNS v Beogradu

Selimo se še v Beograd, kjer študentje danes organizirajo že tretji sestanek med predstavniki študentov v blokadi in vodstvom univerze v prestolnici. Rektorski kolegij predlaga sodelovanje študentov in pedagoškega osebja vseh fakultet v pobudi za rešitev univerze. Fakultete bi torej zaščitile status študentov, tako da vsem tistim, ki ne bodo mogli dokončati študijskega leta, odobrijo mirovanje.

V središču Ljubljane se je pred poldnevom začel protestni shod v podporo srbskim študentom na pobudo ljubljanske študentarije. Gre za protestno akcijo »16 minut za Srbijo«, v luči katere so ob 11.52 simbolično zasedli križišče Slovenske, Barjanske, Aškerčeve in Zoisove ceste. S 16 minutami molka so se poklonili 16 žrtvam zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu. Slovenski študenti na omrežju Instagram izpostavljajo, da do zdaj ni bila upoštevana niti ena zahteva protestnikov, kar je motivacija za današnji podporniški shod. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi