ListOFF državljana Vladimirja
Ameriška vojska se je pridružila izraelski v napadu na Iran in v nedeljo ponoči s protibunkerskimi bombami bombardirala iranske jedrske obrate v Isfahanu, Natanzu in Fordovu. Iranski parlament je v odziv na ameriško bombardiranje izglasoval zaprtje Hormuške ožine za ladijski promet. Dva tankerja, eden pod zastavo Marshallovih otokov in eden pod zastavo Hongkonga, sta se po odločitvi iranskega parlamenta pred ožino sama obrnila. Mednarodna agencija za jedrsko energijo po ameriškem napadu ni zaznala radioaktivnega uhajanja in kontaminacije na območjih bombardiranja. Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi poroča, da je v Natanzu ameriška vojska zadela obrat za bogatenje urana in več zgradb znotraj jedrskega centra v Isfahanu, vključno z obrati za predelavo urana. Škode na podzemnem obratu v Fordovu po Grossijevih besedah še ni mogoče ugotoviti, na satelitskih posnetkih pa so vidni kraterji. Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu zatrdil, da so iranski jedrski obrati popolnoma uničeni. Fordov so danes bombardirala izraelska letala, medtem ko izraelska vojska še vedno raketira Teheran in trdi, da je uničila šest iranskih letališč. Iranska vojska nadaljuje z raketiranjem Tel Aviva in severnega Izraela. Več o bombardiranju Irana v OFFsajdu ob petih.
Izraelska vojska medtem z nezmanjšanim tempom nadaljuje izvajanje genocida v Gazi. Od jutra je izraelska vojska ubila vsaj pet ljudi v osrednjem in južnem delu enklave, od tega dva med razdeljevanjem humanitarne pomoči. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa, je izraelska vojska v napadu z droni ubila še več ljudi v tako imenovani humanitarni coni v Al Mavasiju, vendar točno število Palestincev, ki so jih ubile sionistične sile v tem napadu, ni znano. Včeraj je izraelska genocidna vojska v Gazi ubila več kot 30 ljudi, od tega šest med kvazirazdeljevanjem humanitarne pomoči ameriško-izraelske organizacije Humanitarna fundacija za Gazo.
Pred vrhom Nata v Haagu so države članice potrdile zahtevo po zvišanju porabe za vojsko na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Gre za zahtevo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da ta za Združene države ne velja. Obveznosti je poleg Združenih držav edina oproščena Španija, saj je španski premier Pedro Sánchez izpogajal izjemo. Sanchez je pet odstotkov BDP za vojaški proračun označil kot nerazumno, kontraproduktivno in kot grožnjo za socialno državo ter za zeleni prehod. Proti srečanju Nata, ki se uradno začne jutri, povečevanju vojaških proračunov in od začetka ameriškega bombardiranja tudi proti napadu na Iran, v Haagu potekajo protesti.
Kamboška vlada je ustavila uvoz nafte in zemeljskega plina iz Tajske zaradi mejnega spora. Pred tem je kamboški premier Hun Manet ukazal zaprtje dveh mejnih prehodov v odziv na tajsko zaprtje enega mejnega prehoda v soboto. Prejšnji teden je kamboška vlada že prepovedala uvoz tajskega sadja in zelenjave. Konflikt med Tajsko in Kambodžo se je začel pred mesecem dni z obmejnim spopadom v bližini tromeje med Tajsko, Kambodžo in Laosom, kjer so tajski vojaki ubili enega kamboškega vojaka. Tajska vojska je teden po spopadu prevzela popoln nadzor nad mejnimi prehodi na tajski strani, kamboška vlada pa je prepovedala oddajanje tajskih televizijskih kanalov in izklopila čezmejne internetne povezave. Konflikt je prejšnji teden na Tajskem privedel do izstopa konservativne stranke Bhumjaithai iz koalicije po razkritju posnetka telefonskega pogovora med tajsko premierko Petongtan Šinavatra in očetom kamboškega premierja Hunom Senom. Na posnetku je Šinavatra trdila, da gre pri konfliktu v resnici za šopirjenje njenih nasprotnikov znotraj vojaškega vodstva, ki na ta način nanjo izvajajo notranjepolitični pritisk. V stranki Bhumjaithai so to označili za žaljenje dostojanstva vojske in države. Vojska je z udari v letih 2006 in 2014 sicer že odstavila dve vladi politične dinastije Šinavatra. Mejni spor med Tajsko in Kambodžo zadeva hindujski tempelj Preah Vihear iz enajstega stoletja, ki se nahaja v bližini tromeje in je od leta 2008 uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Za tempelj je meddržavno sodišče v Haagu leta 1962 razsodilo, da stoji na kamboški strani meje, Tajska vlada pa te meje ne priznava na podlagi dejstva, da je trenutni potek razmejitvene črte dediščina francoskih kolonialnih osvojitev.
Novoizvoljeni južnokorejski predsednik Li Jaemyeong je imenoval nekdanjega poslanca An Gyubaeka za prvega civilnega obrambnega ministra v zgodovini države. An iz Lijeve liberalne Demokratske stranke je po izobrazbi filozof in ekonomist, kot poslanec pa je bil v preteklosti član parlamentarnega odbora za obrambo. Da ministrstva za obrambo ne bo več vodil general, je bila ena od Lijevih predvolilnih obljub. Obrambni minister v vladi nekdanjega predsednika Yuna Seokyeola, generalporočnik Kim Yonghyeon, je med Yunovim poskusom državnega udara z razglasitvijo vojnega stanja v začetku decembra vojski ukazal blokado parlamenta. V Južni Koreji so v začetku meseca potekale predčasne predsedniške volitve po Yunovi odstavitvi.
Panamska vlada je v provinci Bocas del Toro na zahodu države odredila izklop interneta zaradi protestov proti pokojninski reformi in dogovoru za namestitev ameriških vojakov ob panamskem prekopu. Pred tem je v petek v provinci razglasila izredne razmere, potem ko so se protestniki po dveh mesecih protestov spopadli s policijo. Protestniki so postavili cestne zapore, zasedli in oplenili letališče ter požgali baseball stadion, ki ga je policija uporabljala kot zbirno mesto. V petkovih spopadih je policija ubila enega protestnika, skupno pa je bilo ranjenih okrog 30 ljudi, od tega 13 policistov. Več kot sto ljudi je policija aretirala.
Evropski poslanec Vladimir Prebilič je organiziral novinarsko konferenco »na tistem placu«, na kateri je obelodanil, da bo s podporniki oktobra ustanovil svojo stranko. Z njo namerava nastopiti na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Dejal je, da se bo stranka med drugim zavzemala za robusten javni sistem, boj proti korupciji, vladavino prava in svobodo medijev. Prebilič je na lanskih evropskih volitvah kandidiral na listi stranke Vesna. V primeru, da bo nekdanji kočevski župan vrnil svoj mandat evropskega poslanca, ga bo nadomestila druga na listi in sopredsednica Vesne Urša Zgojznik. Spomnimo, da sta prejšnji teden Vesna in Levica podpisali namero o združitvi, Prebilič pa se je torej odločil za samostojno pot. Prebilič je dejstvo, da ga bo v evropskem parlamentu morda nadomestila predstavnica stranke, s katero vrednot ne deli več in ali je z vstopom v parlamentarne vode izdal volivce, komentiral:
Ime stranke zaenkrat ostaja skrivnost tudi njenemu ustanovitelju.
Novinarsko konferenco je poleg bodoče Liste državljana Vladimirja organiziral tudi voditelj bodoče stranke Mi, socialisti - Miha Kordiš. Konferenco je organiziral ob vložitvi 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov v parlament. Predlagano referendumsko vprašanje bi se glasilo: »Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?«. Predlog za razpis referenduma je Kordiš vložil kot poslanec. Ob tem je povedal, da je denar, vložen v orožje, za domovino izgubljen denar.
Kordiš je komentiral tudi ameriško bombardiranje Irana v luči Natovega povečevanja vojaških proračunov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
OFF je pripravil Matej, krajšo slamico je povlekla Tia in namesto na Kordiševi pristala na Prebiličevi konferenci.
Dodaj komentar
Komentiraj