Ljudska republika Kitajska je po diplomatskem sporu z Litvo odpoklicala svojega veleposlanika v Vilniusu, od baltske države pa zahteva odpoklic ambasadorja v Pekingu. Litva je namreč vzpostavila trgovinski urad, po domače - a ne uradno - ambasado, v Tajpeju, prestolnici Tajvana. Hkrati je omogočila vzpostavitev prvega tajvanskega trgovinskega urada v Evropi, ki uporablja naziv Tajvan in ne Kitajski Tajpej, kot trgovinsko enklavo imenujejo oblasti Ljudske republike Kitajske. S tem se diplomatski odnosi med Litvo in Kitajsko še zaostrujejo po tem, ko je Litva maja letos izstopila iz skupine 17 + 1 ali, daljše, vrha držav Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske, ki skrbi za gospodarske povezave v okviru kitajske pobude pasu in ceste. 

Medtem ko se litvanska diplomacija povezuje z nasprotniki Ljudske republike Kitajske, pa se poslanci v parlamentu odločajo o postavitvi štirimetrske ograje z bodečo žico na vrhu, ki naj bi se raztezala na dobrih 500 kilometrih meje med Litvo in Belorusijo. Od sredine preteklega meseca se je namreč število nezakonitih prehodov meje iz Belorusije v Litvo in na Poljsko povečalo za približno dvajsetkrat v primerjavi s podatki v istem obdobju lani. To naj bi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko uporabljal za politični pritisk na Evropsko unijo, ki vzhodnoevropsko državo kaznuje zaradi nasilja nad novinarji in opozicijskimi aktivisti. Litva sicer nima dovolj sredstev in materiala za postavitev take ograje, zato se je po pomoč obrnila na nekatere članice Evropske unije, predvsem tiste, ki jih ideološke silnice vlečejo proti Višegradu. Slovenija bo tako Litvi pomagala z 20 agregati, 700 odejami in 400 suhimi dnevnimi halal obroki, kar nas bo stalo 52.000 evrov. Če poslanci odobrijo postavitev ograje, bo Slovenija donirala še deset kilometrov tako imenovanih začasnih tehničnih ovir. »Ekipa Metliškega jutranjca predlaga, da jo vzamejo iz kopališč na Koupi,« je komentiral visoki predstavnik Metlike za aktualno politično redakcijo Radia Študent.

Hrvaška je kot prva članica Evropske unije uvedla neodvisni nadzor policijske obravnave nezakonitih migrantov in prosilcev za azil, ki ga predvideva predlog novega pakta Evropske unije o migracijah in azilu. Države članice Evropske unije pakta sicer še niso sprejele, a hrvaško ministrstvo za notranje zadeve se je odločilo obmejno delovanje policije preveriti predčasno. Še več, na ministrstvu so se odločili, da mehanizem nadzora vzpostavijo sami, brez svetovalcev, ki bi jih predlagala Evropska komisija, saj bodo s tem privarčevali, tako ocenjujejo, do tri milijone evrov. Nadzor, ki bo kakopak predvsem preverjal resničnost opozoril nevladnih organizacij o nasilju nad migranti, nezakonitem vračanju čez mejo, kršenju človekovih pravic in mednarodnih dogovorov, bo opravljalo več mednarodnih agencij. Med njimi so Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, krajše UNHCR, Mednarodna organizacija za migracije, Evropska agencija za mejno in obalno stražo - Frontex, pa tudi Akademija pravnih znanosti, Akademija medicinskih znanosti, hrvaški Rdeči križ, Pravna fakulteta v Zagrebu ter Center za kontrolo dialoga. Na čelu koordinacijskega odbora, ki skrbi za urnik in izvedbo aktivnosti, je Davor Derenčinović, ki je bil izbran za novega sodnika pri Evropskem sodišču za človekove pravice. 

Ostajamo na področju migrantske politike. Bangladeš je pričel z množičnim cepljenjem skupnosti beguncev Rohinga, ki so leta 2017 pribežali pred vojaškim nasiljem na jugovzhod države iz sosednjega Mjanmara. Cepljenje beguncev bo potekalo v skladu s cepilno strategijo za večinsko prebivalstvo; v prvem krogu nameravajo cepiti skoraj petdeset tisoč od več kot milijona rohinških beguncev, ki so starejši od 54 let. Bangladeš od začetka epidemije uradno beleži dober milijon okuženih in več kot dvajset tisoč smrtnih primerov, med njimi 27 pripadnikov skupnosti Rohinga, a so te statistike gotovo močno pomanjkljive, resnične številke pa precej višje. V sosednjem Mjanmaru, natančneje v zvezni državi Rakhine, od koder Rohingi izvirajo, cepljenje muslimanske manjšine za zdaj ni načrtovano. 

Somalija po dvajsetih letih državljanske vojne ponovno vzpostavlja plačilni sistem v okviru nacionalnega bančnega sistema, ki je bil do nedavnega, tudi na račun različnih gospodarskih sankcij, odrezan od mednarodnega finančnega sistema in dolarskega prometa. Potem ko so somalijske oblasti prejšnje leto izpogajale delni odpis zunanjih dolgov pri Svetovni banki in Mednarodnem monetarnem skladu, bo prek nacionalnega sistema lahko po novem denar prenakazovalo 13 bank iz držav Afriškega roga. Somalijske oblasti se dogovarjajo tudi o vključitvi kreditorjev, ki niso del tako imenovanega Pariškega kluba - zveze zahodnoevropskih držav upnic - da bi zagotovile svojo kreditno neodvisnost.

Če še niste vložili kislih kumaric, je sedaj pravi čas, saj sledi črna kronika. Tajska policija je priprla vsaj deset aktivistov, ki naj bi sodelovali pri organizaciji protivladnih protestov. Konec tedna so namreč po enem letu premora ponovno potekale demonstracije, na katerih so protestniki zahtevali odstop predsednika vlade Prajuta Čan-o-Če, a organe pregona so veliko bolj zmotili pozivi po reformi monarhične ureditve, kar je seveda z zakonom prepovedano in najstrožje kaznovano. Medtem ko Tajska oblast ovaja državljane, je v Braziliji stanje popolnoma obratno. Artikulacija avtohtonih ljudstev Brazilije, krovna organizacija brazilskih domorodcev, je pri Mednarodnem kazenskem sodišču ovadila predsednika Jairja Bolsonara zaradi genocida in ekocida, ki ju povzroča s protidomorodno politiko, vse odkar je leta 2019 postal predsednik države. Z ovadbami pa se ukvarjajo tudi na dvoru Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Virginia Giuffre, tožnica družinskega prijatelja britanske krone, pokojnega Jeffreyja Epsteina, zaradi spolnih zločinov, sedaj zaradi podobnih zločinov toži še princa Andreja, vojvodo yorškega. Pred kratkim se je moral zaradi prijateljskih in poslovnih povezav z Epsteinom od položaja posloviti Leon Black, do nedavnega direktor sklada Apollo, ki je pred petimi leti kupil NKBM in kasneje še Abanko.

Novice v Sloveniji:

Dela na vodovodnem kanalu C0, z ljubkovalnim imenom Čisto zate, med Črnučami in Brodom v Ljubljani še vedno stojijo, saj je ministrstvo za okolje in prostor zavrglo pritožbo Mestne občine Ljubljana zaradi zavrnitve okoljevarstvenega soglasja na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Mestna občina sicer še ni zaprosila za integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za dobrih 130 milijonov evrov vreden projekt, kar ji omogoča gradbeni zakon iz leta 2018. Trasi vodovoda, ki je bila začrtana leta 1991, ko je županoval Jože Strgar, tehnični direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija pa je bil trenutni notranji minister Aleš Hojs, zdajšnja ljubljanska občinska opozicija nasprotuje predvsem zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje in ogroženosti pitne vode za celotno Ljubljano. 

Sindikat novinarjev Slovenije opozarja na pretirano in škodljivo tveganje za zaposlene pri časniku Večer in Primorskih novicah, potem ko je medijski hiši preko družb Svet24, Salomon in Curator Nova posredno kupil Martin Odlazek. Sindikat še zahteva, naj novo vodstvo seznani zaposlene s pravnimi, ekonomskimi in socialnimi posledicami lastniškega prevzema - torej odpuščanjem, ki je zaradi zmanjševanja stroškov že doletelo nekatere novinarje na Primorskih novicah. Medtem bo novo vodstvo Večera preneslo 97 zaposlenih na novo družbo, ki se bo imenovala Večer Mediji in je že v lasti šestih podjetij, povezanih s Skupino Eurofit, prek katere naj bi Odlazek poskušal zabrisati svoje lastniške lovke.