Mali OFF iz Afrike

Aktualno-politična novica
2. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

O protestih in splošnih družbeno-političnih razmerah v Maliju
 / 18. 7. 2020
Afriška unija je po drugem državnem udaru v devetih mesecih suspendirala članstvo Malija. Svet za mir in varnost Afriške unije je namreč sporočil, da bo suspenz trajal do vnovične vzpostavitve ustavnega reda v tej zahodnoafriški državi. Maliju bo tako onemogočeno vsakršno delovanje v okviru Afriške unije. Pred tem so članstvo Malija s podobnimi utemeljitvami suspendirali v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav – Ecowas. V državnem udaru je vojska sicer pridržala začasnega predsednika in premierja, tamkajšnje sodišče pa je po državnem udaru kot predsednika ustoličilo kar poveljnika vojske, ki je izvedla državni udar.

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
Uradni govornik mjanmarske ‘prodemokratične’ vlade narodne enotnosti Dr Sasa je opozoril, da je država na robu državljanske vojne. Od februarskega državnega udara, ki ga je izvedla vojaška hunta, se je na območjih etničnih manjšin oblikovalo več oboroženih milic, ki naj bi se pripravljale na spopade proti hunti. Številne oborožene skupine, organizirane v lokalnih skupnostih, niso povezane z vlado narodne enotnosti, jih je pa ta pozvala k spoštovanju etičnih načel oziroma k nenapadanju šol in bolnišnic. Sasa je ob vnovičnem pozivu priznavanja vlade narodne enotnosti dejal, da so jim nekatere oborožene skupine ponudile pomoč, a da obstaja bojazen, da bi lahko nekatere od njih to izkoristile za pridobivanje lastnega teritorija. 

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Joeja Bidna je razveljavila načrt izkoriščanja nafte v Nacionalnem rezervatu za divje živali na Aljaski, ki ga je v zadnjih dneh predsedovanja objavil nekdanji predsednik Donald Trump. Opustitev načrta sledi odločitvi ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je v prvem dnevu svojega mandata izdal izvršni ukaz, s katerim je odredil moratorij na izkoriščanje nafte ter zemeljskega plina na Aljaski. Republikanci so si v upanju na razvoj že dlje časa prizadevali za izkoriščanje nafte na aljaškem polotoku, a je z odločitvijo ameriškega predsednika, ki jo je ta utemeljil z morebitnim uničenjem neokrnjene narave, to na območjih nacionalnih rezervatov onemogočeno. 

Od moratorija na izkoriščanje neobnovljivih virov energije na Aljaski, ki so ga pozdravili okoljevarstveniki, pa na ameriški jug. Republikanski guverner ameriške zvezne države Florida Ron DeSantis je podpisal zakonodajni predlog, ki prepoveduje udeležbo transspolnih žensk na šolskih športnih tekmovanjih. Predlog zakona veleva, da morajo udeleženci na športnih tekmovanjih tekmovati v ekipah, ki jih opredeljuje njihov biološki spol iz rojstnega lista. Zakon bo stopil v veljavo s prvim julijem, podobno zakonodajo pa so že pred Florido sprejele zvezne države Tennessee, Mississippi , Arkansas, Južna Dakota in Idaho.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Romuniji odredilo kazensko kompenzacijo zaradi nezagotavljanja policijske zaščite na predvajanju LGBT+ filma v Bukarešti leta 2013, na katerega so nasilno vdrli simpatizerji neparlamentarne stranke Noua Dreapta oziroma Nova desnica. Sodišče v Strasbourgu je ugotovilo, da so romunske oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do zbiranja. Romunija bo tako primorana vsakemu od približno dvajsetih udeležencev plačati kompenzacijo v vrednosti slabih deset tisoč evrov.

Hrvaška je omilila pogoje za vstop v državo. Za cepljene državljane držav Evropske unije od sedaj velja, da jim je vstop dovoljen 22 dni po cepljenju s prvim odmerkom enega od cepiv proti Covidu-19. Odločitev hrvaškega ministrstva za turizem velja tudi za cepljene z ruskim cepivom Sputnik V, ne pa za cepljene s kitajskim cepivom Sinopharm; ti za prečkanje meje še vedno potrebujejo dva odmerka. Hrvaška je ob tem podaljšala tudi veljavnost negativnega testa, s katerim je mogoče vstopiti v državo, in sicer z dveh na tri dni. 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je razsodilo, da je več vladnih ukrepov za zajezitev epidemije neustavnih, med njimi policijska ura, prepoved zbiranja in prehajanje občinskih meja. Skladno z ugotovitvami ustavnega sodišča bodo vsi postopki v zvezi s kršenjem neustavnih vladnih odlokov ustavljeni. Državni zbor mora neskladje vladnih odlokov z ustavo odpraviti v dveh mesecih po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu, do odprave neskladja pa bodo neustavni odloki še vedno v veljavi, saj bi v nasprotnem primeru dopustili nastanek še hujšega protiustavnega stanja. 

Bo tudi v Sloveniji moč sesti v avto po naročilu?
 / 14. 4. 2021
Državni zbor je sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki omogoča prihod platform za prevoze, kot je Uber. Novelo zakona je podprlo 50 poslancev koalicijskih strank, DeSUS-a, Slovenske nacionalne stranke ter poslanske skupine nepovezanih poslancev, proti je glasovalo 36 poslancev. Pred obravnavo novele zakona so se iz vrst opozicije in sindikatov vrstili odzivi o nesprejemljivosti zakona, saj naj bi ta še dodatno prekariziral delavce in v Slovenijo pripeljal platforme, kot je Uber, znane po kršitvah delavskih pravic in fleksibilizaciji dela. Odločitev državnega zbora pospremi podpredsednik sindikata taksistov Janko Belopavlovič.

izjava

Minister za infrastrukturo iz vrst Nove Slovenije Jernej Vrtovec je pred obravnavo zakona izrazil, da želi s tako imenovano ‘taksireformo’ zagotoviti preglednost in predvidljivost tovrstnih storitev. Še vedno pa se je vredno obregniti ob dejstvo, da je sočasno s prvimi koraki k prihodu Uberja v Slovenijo predsednik vladnega strateškega sveta za digitalizacijo postal Uberjev lobist Mark Boris Andrijanič. Taksisti so se po dveh ustavitvah javnega življenja in velikem izpadu dela ter prihodkov vnovič znašli v nezavidljivem položaju, izpostavi Belopavlovič.

izjava

Na isti seji državnega zbora so poslanci zavrnili referendum o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu; proti je glasovalo 46 poslancev, za trije manj. Opozicijske stranke, ki so podprle referendum, so izpostavile, da demografski sklad, na katerega naj bi bila prenesena večina državnega finančnega premoženja, ne bo rešil težav pokojninske blagajne, ki bi s staranjem prebivalstva lahko nastale v prihodnjih letih, temveč bo omogočil neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. Podporo izvedbi posvetovalnega referenduma so včeraj pred parlamentom izrazili tudi predstavniki šestih sindikalnih central. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness