Tajska vlada je angažirala 10.000 vojakov v Bangkoku, da bi zagotovili nemoten potek nedeljskih parlamentarnih volitev. Protesti na Tajskem so sicer uperjeni proti nekdanjemu premierju Taksinu Šinavatri, mogotcu mobilne telefonije, za katerega se verjame, da  iz ozadja še vedno vodi državo, čeprav je že pet let v izgnanstvu. Tajske oblasti so zaradi protestov 22. januarja razglasile izredno stanje in prepovedale medijsko pokrivanje dogodkov, ki spodbujajo proteste. Protestniki so sporočili, da bodo v nedeljo zasedli mesta in ulice ter s tem poskusili bojkotirati volitve, saj naj bi na zadnjih petih volitvah zmagale stranke v tesni povezavi s Taksinom Šinavatro.

Na Filipinih je vojska ubila 37 islamističnih upornikov. Vojaki so odkrili njihova oporišča v dveh vaseh, v katerih so uporniki izdelovali bombe in ostala eksplozivna orožja. V akciji je umrl en vojak, 12 je bilo ranjenih. Islamski uporniki sporočajo, da vojska lahko zasede njihova oporišča, ne morejo pa ustaviti njihove “svete vojne”, s katero se zavzemajo za ustanovitev države za islamsko manjšino na jugu države.

Sodišče v Bangladešu je zaradi tihotapljenja orožja leta 2004 na smrt obsodilo 14 ljudi. Z obešanjem naj bi se tako končala tudi karierna pot Motiurja Rahmana Nizamija, voditelja največje islamistične stranke, ki je bil član vlade premierke Khalede Zie iz bangladeške nacionalistične stranke. Po navedbah tožilstva naj bi Nizami kot takratni minister za industrijo pomagal pri raztovarjanju orožja, namenjenega upornikom na severovzhodu Indije. Na volitvah leta 2008 je bila koalicija poražena, oblast pa je prevzela in letos obdržala sekularna vlada Lige Awami. Od prevzema oblasti je zaprla že več nekdanjih političnih voditeljev in proti njim sprožila sodne postopke.

Medtem ko uradni London zganja protipriseljensko histerijo, pa ni tako načelen, ko je v igri denar. Oseba, ki investira v britansko ekonomijo več kot milijon funtov, lahko pridobi dovoljenje za bivanje. Korak dlje je šla Malta, ki se je novembra odločila za neposredno prodajo državljanstva po ceni 650 000 evrov. Po vladnih pričakovanjih bi kupci pasoša, ki odpira vrata v celotno Unijo, v proračun prispevalo 30 milijonov evrov. Mešetarska logika pa tokrat ni bila po godu Bruslju, zato je bil sedaj sklenjen dogovor, da bo vsak potencialen kupec državljanstva moral najprej eno leto živeti na otoku.  

Vrnimo se k britanskemu imigracijskemu zakonu. Notranje ministrstvo predlaga njegovo dopolnitev, po katerem bi lahko terorističnim osumljencem oziroma osebam, ki resno ogrožajo državne vitalne interese, odvzeli državljanstvo. Že po sedanji zakonodaji lahko državljanstvo izgubijo osebe z dvojnim državljanstvom, sprememba zakonodaje pa bi sedaj omogočila dobeseden izbris naturaliziranih oseb, ki bi ostale brez vsakršnega državljanstva. Nevladne organizacije že protestirajo proti, kot pravijo, arbitrarnemu raztrganju potnih listov, medtem ko vlada odgovarja, da je državljanstvo privilegij in ne pravica.  

Ukrajinska vlada je protivladnim protestnikom ponudila nov pomilostitveni zakon. Vsi do zdaj aretirani protestniki bi bili izpuščeni, v zameno, da protestniki zapustijo zasedene zgradbe in porušijo barikade. Predlagana zakonodaja daje protestnikom 15 dni, da zapustijo stavbe, trge in ulice. Slednji pa so kompromis zavrnili, saj aretirane vidijo kot talce, in zato ta “zamenjava” ne pride v poštev. Sporočajo, da se revolucija nadaljuje.

Okrožno sodišče na Finskem je oprostilo finske predstavnike podjetja Patria vseh obtožb, še posebej tistih o podkupovanju, v zvezi s prodajo jebenih osemkolesnikov Slovenski vojski. Tako smo sedaj priča novonastali konfuzni situaciji, saj sta sodišči na Dunaju in v Ljubljani na prvi stopnji obsodili avstrijskega posrednika in slovenske udeležence afere. Finsko sodišče je izpostavilo, da četudi so bile v Avstriji in Sloveniji izrečene obsodilne sodbe, to še ne pomeni, da so bili predstavniki Patrie tisti, ki so storili kaznivo dejanje. Za komentar sodbe smo prosili Blaža Zgago, samostojnega novinarja, ki je od vsega začetka aktivno sledil primeru:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Vlada je sprejela program Jamstvo za mlade, v okviru katerega naj bi se spopadalo z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi do 29-ega leta starosti. Program po besedah premierke Alenke Bratušek ni namenjen celovitemu reševanju problematike mladih, vseeno pa predstavniki študentskih in mladinskih organizacij, ki so sodelovali pri usklajevanju, izražajo določeno zadovoljstvo nad dogovorom. Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Program je zaenkrat samo črka na papirju. Pred njegovo implementacijo bo potreben še blagoslov Bruslja, nekateri ukrepi pa so povezani z novo finančno perspektivo črpanja evropskih sredstev in zato še ni mogoče napovedati, kdaj se bodo začeli uvajati.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off sta pripravila praktikant Jaša in Tadej.