Preiskovalci Skupnega preiskovalnega štaba v Južni Koreji so zaprosili za izdajo naloga za aretacijo nekdanjega predsednika države Yun Seokyeola. Kot razlog za vloženo prošnjo so preiskovalci navedli Yunovo nepripravljenost sodelovati v preiskavi razglasitve izrednega vojnega stanja, potem ko se Yun ni odzval na tri povabila na zaslišanje. Štab sestavljajo preiskovalci Urada za preiskovanje korupcije visokih uradnikov, policije in obrambnega ministrstva. Kot predsednik je Yun užival imuniteto pred kazenskim pregonom nekaterih zločinov, a do pravne zaščite ni upravičen v primeru izdaje ali netenja upora. Nekdanji predsednik je vojno stanje razglasil v začetku decembra, a ga je parlament takoj preklical. Poslanci so pred dvema tednoma Yunu izglasovali nezaupnico, njegovo odstavitev mora potrditi še ustavno sodišče, ki ima šest mesecev časa za izrek sodbe. 

Rusko državno podjetje Gazprom je naznanilo, da bo s prvim januarjem prekinilo dobavo zemeljskega plina Moldaviji. Pri Gazpromu trdijo, da jim moldavske oblasti dolgujejo več kot 670 milijonov evrov za pretekle dobave plina. V Kišinjevu te številke ne priznavajo, pri tem se sklicujejo na ugotovitve norveškega in britanskega revizijskega podjetja, ki sta dolg ocenili na malce več kot osem milijonov evrov. Moldavska Komisija za izredne primere je sprejela ukrepe za zmanjšanje električne porabe, ki med drugim vključujejo 30-odstotno zmanjšanje razsvetljave v javnih zgradbah in prestavitev energetsko intenzivnih industrijskih dejavnosti na ure z manjšo električno porabo. Moldovagaz, podjetje zadolženo za dobavo in distribucijo zemeljskega plina v državi, je sredi decembra potrdilo nakup skoraj 750 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer bo pokrilo povpraševanje po zemeljskem plinu do marca. Moldavija sicer letno uvozi okoli dve milijardi kubičnih metrov ruskega plina. 

Na hrvaških predsedniških volitvah je slavil trenutni predsednik države Zoran Milanović. Milanović, ki ga podpira socialdemokratska stranka, krajše SDP, je prejel malce več kot 49 odstotkov glasov, drugouvrščeni Dragan Primorac, kandidat Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ, je dobil okoli 19 odstotkov glasov. Rezultati vzporednih volitev so kazali, da bo Milanović prejel več kot 50 odstotkov glasov, s čimer bi si zagotovil zmago v prvem krogu. Po razglasitvi uradnih rezultatov je Milanović pokazal svojo človeško plat.

Izjava

Primorcu sledi neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2020 nastopila na listi desne stranke Most. S skoraj devetimi odstotki glasov je četrto mesto zasedla Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Možemo!. Drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila Milanović in Primorac, bo potekal 12. januarja. Volilna udeležba je bila okoli 46-odstotna. 

Državno tožilstvo v Novem Sadu je vložilo obtožnico proti 13 osebam po zrušitvi betonskega nadstreška železniške postaje v mestu. Med trinajstimi obtoženimi hujšega kaznivega dejanja zoper splošno varnost sta nekdanji minister za promet in infrastrukturo Goran Vesić ter nekdanja direktorica podjetja Infrastrukture železnice Srbije Jelena Tanasković. Tako Tanasković kot Vesić sta po zrušitvi odstopila. Nekdanji infrastrukturni minister je ob tem dejal, da za nesrečo, v kateri je umrlo 15 ljudi, ni odgovoren, a da odstopa iz moralnih razlogov. Tožilstvo je obtožnice vložilo tudi proti odgovornemu projektantu konstrukcije ter odgovornima osebama za tehnični nadzor in nadzor gradbenih del. Zrušitvi nadstreška so sledili protesti v Novem Sadu in študentske zasedbe fakultet. Nazadnje je v Beogradu potekal vsesplošni protest pod vodstvom študentov, ki se ga je po oceni Arhiva javnih zborovanj udeležilo več kot sto tisoč ljudi. 

Na ulicah kenijske prestolnice Nairobi so se zbrali protestniki, ki oblasti obtožujejo ugrabitve kritikov vlade. Policija je, da bi protestnike razgnala, proti demostrantom uporabila solzivec. Obtožbe o ugrabitvah so se začele po junijskih protivladnih protestih, povod za katere je bil novi finančni zakon, s katerim je vlada poskušala obdavčiti storitve in dobrine.

Sionistična tvorba Izrael v Gazi nadaljuje genocidni pohod. Izraelska vojska je ubila sedem Palestincev v napadu v Bejt Hanunu na severu Gaze, od koder je kasneje ukazala evakuacijo. Genocidna vojska je na severu enklave raketirala dve bolnišnici, med drugim je v napadu na bolnišnico Al Vafa ubila sedem ljudi in jih več ranila. V obstreljevanju begunskega taborišča v Nusejratu je sionistična vojska pobila devet Palestincev. Izraelska vojska napade vrši tudi v Siriji, kjer je prodrla v mesto Madinat Al Bat na jugu države. Po poročanju sirskih medijev so vojaki vdrli in preiskali poslopja lokalne uprave.

Turške oblasti so naznanile regionalni razvojni načrt v vrednosti slabih trinajstih milijard in pol, namenjen zmanjševanju gospodarskih razlik med večinsko kurdsko regijo v jugovzhodu Turčije in ostalim delom države. Vlada bo denar investirala v skoraj dvesto projektov do izteka leta 2028. V turški prestolnici Ankara se je zbralo več tisoč ljudi, ki od vlade zahtevajo višji dvig minimalne plače. Turška vlada je prejšnji teden sporočila, da se bo minimalna plača dvignila za 20 odstotkov, protestniki pa želijo, da bi se dvignila za 70 odstotkov. Minimalna mesečna plača bo v naslednjem letu znašala 603,43 evra.

Svet Radiotelevizije Slovenije je na izredni seji na njeno zahtevo razrešil predsednico finančnega odbora in članico sveta Slavico Pečovnik. Pečovnik je pred dvema tednoma odstopila, predčasno pa lahko člane odbora razreši svet zavoda, kot to določa zakonodaja. Petčlanski finančni odbor, posvetovalni organ sveta zavoda, podaja mnenje o finančnem načrtu, osnutku statuta in letnem poročilu RTV-ja.