Protivladni demonstranti na Šrilanki so danes sporočili, da se bodo umaknili iz zasedenih državnih ustanov in pri tem opozorili, da bodo vseeno nadaljevali s prizadevanji za odstavitev predsednika države Gotabaje Radžapakse in predsednika vlade Ranila Wickremesingha. Čeprav je predsednik napovedal odstop, obljube še ni izpolnil. V včerajšnjem televizijskem nagovoru je Wickremesinghe demonstrante obtožil, da mu želijo preprečiti, da bi opravljal svoje dolžnosti kot vršilec dolžnosti predsednika, in dejal, da policija in vojska ne smeta dovoliti, da bi fašisti prevzeli oblast. Policijsko uro je Wickremesinghe po zagotovilu protestnikov o umiku iz predsedniške in drugih palač danes odpravil. Gotabaji Radžapaksi, ki je zbežal z otoka, se je v tujini pridružil tudi njegov brat in nekdanji finančni minister Basil Radžapaksa. Od družinske vrhuške v državi tako ostaja zgolj nekdanji predsednik in premier Mahinda Radžapaksa, ki je leta 2005 prvi prevzel vodenje države. Družina je po mnenju protestnikov koruptivna in kriva za bankrot države, zaradi katerega ta ne more uvažati najosnovnejših življenjskih dobrin.

Predsednik Slonokoščene obale Alassane Outtara se je v prizadevanjih za pomiritev napetih strasti med koalicijo in opozicijo, ki so se tokrat razplamtele zaradi nezadovoljstva nad vse višjo inflacijo in primanjkljaji pšenice, danes srečal z nekdanjima predsednikoma Henrijem Konanom Bediéjem in Laurentom Gbagbojem. »Veliki trije«, ki so državi skupaj vladali zadnjih trideset let, so se srečali po več kot desetletju. Zadnje srečanje je potekalo pred predsedniškimi volitvami leta 2010, po katerih je med privrženci Gbagboja in Outtaraja, nezadovoljnimi z izidi volitev, vzplamtelo nasilje, ki je terjalo 3000 življenj. Na predsedniških volitvah leta 2020, ki jih je bojkotiral Bédié, je bil Alassane Ouattara ponovno izvoljen za tretji mandat, ki pa ga je opozicija označila za neustavnega. V takratnem nasilju na ulicah je umrlo 85 ljudi, 500 pa jih je bilo ranjenih.

Uprava ameriškega tehnološkega giganta Twitter je včeraj vložila tožbo proti Elonu Musku, lastniku ameriške korporacije Tesla, zaradi kršitev v postopku prevzema podjetja, ki ga je Musk zaustavil prejšnji teden. Od upravnega sodišča v Delawaru pri Twitterju zahtevajo, naj Musk dokonča prevzem za dogovorjenih 53,21 evrov na delnico oziroma skupno 44 milijard evrov kupnine. Musk je od namere prevzema podjetja odstopil zato, ker mu podjetje ni posredovalo informacij o številu lažnih in neželenih računov na platformi. Pri Twitterju mu teh podatkov niso želeli posredovati zaradi bojazni, da bi Musk ustvaril konkurenčno platformo po odstopu od prevzema. Ob tem Muska obtožujejo tudi številnih kršitev prevzemne pogodbe, ki naj bi škodovale ugledu podjetja.

Nekdanji italijanski premier in trenutni vodja Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte je včeraj zvečer sporočil, da se senatorji njegove stranke ne bodo udeležili današnjega zakonodajnega glasovanja. Italijanski vladni koaliciji zato grozi konec, saj je premier Mario Draghi na sveženj zakonskih ukrepov za pomoč podjetjem in posameznikom pri soočanju z energetsko krizo vezal zaupnico. Prejšnji teden, ko so o svežnju glasovali v poslanski zbornici, so poslanci Gibanja petih zvezd glasovali za zaupnico Draghiju, nato pa so se vzdržali pri glasovanju o konkretnih ukrepih. A v senatu so pravila drugačna, saj glasovanje o zaupnici poteka hkrati z glasovanjem o konkretnem predlogu zakona, kar pomeni, da se senatorji gibanja glasovanju ne morejo izogniti na enak način kot njihovi kolegi v poslanski zbornici. Gibanje petih zvezd je v hudi notranji krizi po junijskem izstopu nekdanjega predsednika Luigija Di Maia in kar šestdesetih poslancev. V primeru izstopa gibanja je odhod iz vlade včeraj napovedal tudi vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini. V njegovi stranki in v stranki Bratje italije so se že zavzeli za predčasne volitve.

V Državnem zboru danes potekata dve izredni seji. Na prvi poslanci med drugim obravnavajo predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga vložili v Inštitutu 8. marec, v popoldanski pa predlog vladne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Prvi zakonodajni sveženj bi nekatere zakonske rešitve, sprejete v zadnji Janševi vladi, razveljavil. Med drugim zakon ukinja pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov. Med poslanci se je razvnela burna, a vsebinsko prazna razprava, ki jo povzemajo besede poslanca Lenarta Žavbija, ki je pred volitvami prestopil iz Levice v Gibanje Svoboda.

Žavbi

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je sicer podala vrsto pripomb na posamične novele zakonov. Ob tem je poudarila, da noveliranje več zakonov v okviru enega zakona v tem primeru ni utemeljeno, in predlagala noveliranje vsakega zakona posebej. Malo čez poldne se je začela razprava o interventnem zakonu za pomoč zdravstvu, ki ga je predstavila poslanka Gibanja Svoboda Vera Granfol.

Granfol

Glede na stališča poslanskih skupin se mu obeta zadostna podpora – kljub temu da se bo koalicijska Levica glasovanja o zakonu, kot kaže, vzdržala. Levico je najbolj zmotil člen zakona, ki po njihovem razumevanju izenačuje zasebne koncesionarje z javnimi zdravstvenimi zavodi. Pogled poslanske skupine Levice je strnil Miha Kordiš.

Kordiš

Več o interventnem zakonu, ki naj bi služil skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu, v današnjem OFFsajdu ob petih. Na drugi današnji izredni seji bodo poslanci obravnavali predlog novele Zakona o RTV Slovenija, s katerim želi vlada »depolitizirati zavod«. Po zakonu bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS. Med njegovimi 17 člani bi jih šest izbrali zaposleni, enajst bi jih na podlagi javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, SAZU, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja nov petčlanski finančni odbor. V soboto se nato začnejo parlamentarne počitnice, ki bodo v primeru, da ne bo sklicana nobena nova izredna seja, trajale do 31. avgusta.

V farmacevtski družbi Lek so ugotovili, da so zadnjih 19 let delavcem napačno obračunavali plače. Oškodovanih naj bi bilo več kot 3000 delavcev, ki naj bi skupno ostali brez več kot 100 milijonov evrov. Do napak je prišlo pri obračunu nadomestil za odsotnosti z dela in dodatkov za izmensko ter nočno delo, delo ob praznikih in za neugodne delovne razmere. Vodstvo Leka je s prstom pokazalo na računovodsko družbo, ki je obračun plač prevzela leta 2003, ko je Lek prešel pod švicarsko multinacionalko Novartis. Vodstvo bo delavcem škodo povrnilo le za zadnjih pet let, kot to določa zakonodaja. Pri Leku zatrjujejo, da so z majem napake odpravili.

Ustavno sodišče je objavilo odločbo, s katero je ugotovilo neustavnost določbe drugega odstavka člena 129.a Zakona o kazenskem postopku. Ta določa petnajstdnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, ki začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe. Sodišče je ugotovilo, da ni upravičena manj ugodna dolžina roka za vložitev predloga za delo v splošno korist kot za vložitev predloga za zapor ob koncu tedna. Ob tem je sodišče določilo prehodni režim, ki bo veljal v času do ustreznih zakonskih sprememb. Tako bo že zdaj mogoče nadomestiti kazen zapora z delom v splošno korist. Pravosodno ministrstvo je v današnjem odzivu sporočilo, da bo odločbo ustavnega sodišča popravilo z novelo več zakonov, ne le z novelo zakona o kazenskem postopku.