Kolumbijska vlada je odpoklicala odposlance z mirovnih pogajanj s Kolumbijsko narodnoosvobodilno vojsko, krajše ELN. ELN je nekaj ur po izteku uradne prekinitve ognja med obema stranema izvedla serijo napadov na državno vodeni naftovod. Na svoji spletni strani je objavila, da so se napadi zgodili v kompleksni konfliktni situaciji, vendar je kljub vsemu zavezana k nadaljevanju mirovnih pogajanj. Z zadnjo kolumbijsko marksistično uporniško skupino je bilo za začetek mirovnega procesa izpogajano enoletno premirje februarja 2016, potem ko je FARC istega leta stopil na pot neoborožene politike. Med prekinitvijo ognja so kolumbijsko podeželje namesto oboroženega duha ELN-jeve teologije osvoboditve rešetali metki desničarskih milic, ki so v letu 2017 ubili več kot 170 vodij lokalnih skupnosti. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, prejemnik Nobelove nagrade za mir, je navkljub odpoklicu pogajalca odločen nadaljevati mirovna pogajanja.

Mesto New York bo zaradi škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe, tožilo pet velikih naftnih podjetij: BP, Exxon Mobil, Chevron, ConocoPhillips in Shell. V tožbi piše, da so podjetja prispevala 11 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Prav tako naj bi skrivali izsledke svojih raziskovalcev o škodljivih posledicah podnebnih sprememb. S tem se želi newyorški župan Bill de Blasio zavzeti za varovanje okolja in nasprotovati Trumpovim okoljskim politikam. Zavzel se je tudi, da bodo newyorški pokojninski skladi preusmerili naložbe iz naftnih podjetij. Podobne tožbe je prejšnje leto vložil tudi San Francisco in nekaj njegovih okrožij.

Luksemburško sodišče je ovrglo sodbo proti žvižgaču v aferi Luxleaks Antoinu Deltourju. Deltour je leta 2014, takrat zaposlen pri računovodskem podjetju PriceWaterhouseCoopers, s svojim sodelavcem1 javnosti posredoval 30.000 dokumentov tega podjetja. Dokumenti so osvetlili, kako je Luksemburg med letoma 2002 in 2010 s PriceWaterhouseCoopers sodeloval pri vzpostavljanju podjetjem ugodnih davčnih shem. Razkritje je povzročilo svetovno neodobravanje glede poslovnih praks skoraj 350 multinacionalk, baziranih v Luksemburgu, in vzpostavitev posebnega odbora Evropskega parlamenta za preiskovanje davčnega izogibanja v državah članicah. 12 mesecev zapora in 1500 € denarne kazni, na katero je bil Deltour marca pogojno obsojen, je sodišče ovrglo, medtem ko Haletova kazen v višini 1000 € še vedno ostaja. V celotni aferi ni bila obsojena niti ena multinacionalka.

Južnokorejska vlada želi ukiniti domače trgovanje s kriptovalutami. Pravosodni minister Park Sang-ki je napovedal predlog zakona, ki bo prepovedal trgovanje s kriptovalutami na enem od večjih kriptovalutnih trgov. Ko bo zakon spisan, ga mora potrditi še parlament. Policija in davčni uradi so minuli teden že izvedli racije dveh borz, ki trgujeta s kriptovalutami, zaradi domnevnega izogibanja davkom. Vrednost bitcoina je danes na južnokorejskih borzah padla za 21 odstotkov.

C.M.A.K. Cerkno lahko zaenkrat ostane v svojih prostorih. Predsednica Hotela Cerkno Manuela Božič Badalič, ki oddaja prostore občini, ta pa jih nadalje daje v uporabo mladinskemu centru, je izjavila, da bodo za eno leto prestavili rušenje stavbe, v kateri domuje C.M.A.K. V tem času naj bi občina in mladinski center našla nove prostore, za katere pa cerkljanski župan Jurij Kavčič pravi, da še niso našli lokacije. Hotel Cerkno bo prav tako prosil za podaljšanje gradbenega dovoljenja.

Jadranki Rebernik je bil danes vročen sklep o razrešitvi s funkcije odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija. Z razrešitvijo se je strinjalo skoraj dve tretjini uredništva. Generalni direktor Igor Kadunc jo je hotel zaradi spornega intervjuja s hrvaškim pevcem Markom Perkovićem, znanem tudi pod imenom Thompson, odstaviti že julija, a takrat programski svet ni podprl razrešitve. Kadunc je na predlog direktorice Ljerke Bizilj za vršilca dolžnosti odgovornega urednika imenoval Vanjo Vardjana. Rebernik je dobila ponudbo o zaposlitvi v Informativnem programu Televizije Slovenija.

Odpoved: OFF sta pripravila vajenec Kavčič in Vid.