Današnje novice pričenjamo v Afganistanu. Zveza NATO bo v Afganistan poslala dodatne vojake, ki ne bodo imeli bojne vloge. S svojo prisotnostjo bodo pomagali afganistanski vojski z usposabljanjem in svetovanjem. Hkrati bo njihova naloga prispevanje k izboljšanju letalskih sil. Točno število novo napotenih vojakov še ni znano, zahteve vojaških poveljnikov pa se gibljejo okrog 3000. Ti se bodo pridružili 13.500 vojakom, ki so še vedno v Afganistanu. 15 držav članic NATA je že potrdilo, da bodo prispevale vojaške sile.

Združene države Amerike so zastavile nova pravila za letala, ki vstopajo v državo. Ukrepi predvidevajo natančen pregled vseh elektronskih naprav na več letališčih v 105-ih državah. Letalske družbe imajo na voljo 120 dni, da pričnejo z izvajanjem ukrepov. Če tega ne bodo storile, jim grozi popolna prepoved elektronskih naprav na letalih, morda celo prepoved letov v deželo uresničenih želja. Danes bo pričela veljati tudi 90-dnevna prepoved vstopa v ZDA državljanom Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. V ZDA bodo še vedno lahko potovali državljani omenjenih držav, ki imajo tam tesne družinske vezi. Te so omejene na starše, zakonske partnerje, otroke, zete in snahe ter brate in sestre prebivalcev ZDA.

Ameriška vlada je v pogajanjih z Združenimi narodi dosegla zmanjšanje ameriških prispevkov za mirovne operacije. Njihova prvotna zahteva zmanjšanja prispevkov je bila milijarda dolarjev, odobren prihranek pa znaša 600 milijonov dolarjev. V prihodnjem letu bodo tako ZDA za mirovne operacije namenile 7,3 milijard dolarjev. Za varčevanje na tem področju pa so se zavzemale tudi države Evropske unije, ki so ZDA pri pogajanjih podprle. Varčevanje bo najbolj prizadelo mirovni operaciji v Darfurju in v Demokratični republiki Kongo. Po predlogu Velike Britanije bo do junija 2018 zmanjšano število pripadnikov mirovne misije v Darfurju, in sicer na 8700 vojakov ter 2500 policistov. Izvajanje te vrte ukrepov je sicer že obsodila organizacija Human Rights Watch, v kateri so opozorili, da se državljanska vojna v Darfurji še ne končuje.

Svet Evropske unije pa je potrdil vzpostavitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj. Sklad je sicer namenjen izvajanju evropskega investicijskega načrta, ki naj bi naslavljal vzroke za migracije v sosednjih državah in Afriki. S 3,4 milijarde evrov težkim skladom Evropska unija upa, da bo pritegnila za dodatnih 40 milijard dolarjev zasebnih investicij. Slabih 30 odstotkov naj bi jih bilo namenjenih projektom, usmerjenim v izvrševanje Pariškega podnebnega sporazuma.

Evropska unija lajša dostop ukrajinskih izvoznikov na trg EU. Evropska unija bo namreč za tri leta povečala kvote za uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov brez plačevanja dodatnih dajatev. Gre za izvoz medu, paradižnika, grozdnega soka ter več vrst žit. V celoti bodo umaknili tudi uvozne dajatve za nekatere kemične in kovinske surovine. Z novimi ukrepi bodo nadgrajeni tisti ukrepi, ki so se pričeli izvajati lanskega januarja. V zameno EU zahteva spoštovanje demokratičnih načel, splošnih človekovih pravic in načel pravne države. Ukrepi bodo pričeli veljati septembra.

Italija grozi, da v svojih pristaniščih ne bo več sprejemala tujih ladij z rešenimi migranti, razen tistih, ki delujejo v okviru operacij Frontex in Sophia. Italija s tem izvaja pritisk na ostale države EU, da sprejmejo migrante v okviru evropske premestitvene sheme. V Italijo je v zadnjih 5 dneh prispelo 11 tisoč migrantov, v letošnjem letu pa 73 tisoč, kar predstavlja skoraj 15-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Predlagani ukrep bi omejil delovanje tujih nevladnih organizacij, ki delujejo v reševalnih akcijah v Sredozemskem morju.

Češki parlament je potrdil nov zakon, s katerim je češkim državljanom dovoljena nošnja orožja v času, ko je ogrožena nacionalna varnost. Med to se prišteva tudi čas med terorističnimi napadi. Z novim zakonom je kršena evropska direktiva o nadzoru orožja, ki jo je Evropski parlament sprejel marca letos v sklopu protiterorističnih ukrepov. Direktiva Evropskega parlamenta namreč civilistom prepoveduje lastništvo polavtomatskega orožja. Na Češkem sicer ni zgodovine terorističnih napadov, v državah, kot je Francija, ki je v zadnjih dveh letih izkusila kar nekaj napadov, pa so izrazili željo po ostrejši regulaciji nošnje orožja. Češka vlada je hkrati napovedala tudi, da bo pred Sodiščem EU sprožila postopek za ukinitev direktive o nadzoru orožja.