25. 7. 2024 – 15.00

No take OFF from Frankfurt

Audio file
Vir: Felix Gottwald (Wikimedia, Creative Commons)

Aktivisti podnebne organizacije Poslednja generacija so blokirali vzletno stezo Frankfurtskega letališča, ki je najprometnejše letališče v Nemčiji. Aktivisti, ki so nosili transparente s pozivi k odpravi fosilnih goriv do leta 2030, so se prilepili na stezo in s tem povzročili odpoved 140 letov, kar je bila desetina načrtovanih letov za danes. Policija je aretirala osem aktivistov. Dan prej so aktivisti blokirali skupno letališče mest Bonn in Köln in tam za nekaj ur ustavili promet. Okrog deset protestnikov je vdrlo tudi na letališče v Oslu na Norveškem in blokiralo recepcijo, vendar jim letalskega prometa ni uspelo zmotiti. Letalski promet je po podatkih oxfordske raziskovalne organizacije Our World in Data sicer vir 2,5 odstotka globalnih ogljičnih izpustov.

Vir: Flickr
Audio file
22. 7. 2024 – 17.00
Kaj se v luči začetka OI dogaja v Parizu?

Plesalci na jutrišnji otvoritvi olimpijskih iger v Parizu so odpovedali zagroženo stavko med otvoritvijo, potem ko so jim organizatorji iger ponudili višje plače. Iz sindikata SFA-CGT, ki je stavko napovedal zaradi neenakosti v plačah plesalcev, so sporočili, da so se dogovorili za dodatke med 160 in 240 evrov za petkov nastop. Dodatek bi prejeli najnižje plačani nastopajoči. SFA-CGT predstavlja deset odstotkov od 3000 plesalcev, ki bodo nastopili na otvoritvi olimpijskih iger. S stavko je v času pred olimpijskimi igrami zagrozilo več sindikatov v francoskem javnem sektorju, saj delavcem povečujejo obseg dela ravno v času letnih dopustov, ki sovpadajo z olimpijskimi igrami. Delavci na pariškem letališču so se z upravo dogovorili za dodatke za delo med olimpijskimi igrami prejšnji teden, potem ko so prav tako zagrozili s stavko ob začetku iger. Komunalni delavci in policisti, ki so stavko med igrami napovedali že maja, bodo za delo med olimpijskimi igrami prejeli enkratno izplačilo v vrednosti 1900 evrov.

Audio file
9. 8. 2023 – 21.00
Republika Srbska ne priznava visokega predstavnika za BiH

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zadržalo izvajanje volilnega zakona entitete Republike Srbske. Po obrazložitvi sodišča zakon obravnava področja, ki jih že regulira volilni zakon Bosne in Hercegovine, in daje entitetni volilni komisiji pristojnosti centralne volilne komisije. Pred tem je konec junija ustavno sodišče Republike Srbske odločilo, da je zakon skladen z ustavo. Po entitetnem volilnem zakonu bi organizacijo in nadzor nad volilnim procesom tako lokalnih kot predsedniških in parlamentarnih volitev v entiteti imela entitetna volilna komisija namesto centralne. Parlament Republike Srbske je zakon sprejel aprila v odgovor na spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, ki jih je uvedel visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt in določajo videonadzor volišč, elektronsko štetje glasov in prepoved kandidiranja obsojenim za vojne zločine.

Hrvaška vlada je sprejela odločitev o povišanju plač 270 državnim uslužbencem. Plače si politiki zvišujejo za do 70 odstotkov. Premierju Andreju Plenkoviću se bo v skladu s potrjeno spremembo plača z okrog 3200 evrov povečala na okrog 5500 evrov mesečno. Predsednik države Zoran Milanović, ki je do zdaj prejemal okrog 3600 evrov, bo po novem zaslužil nekaj več kot 6000 evrov. Plača predsednika sabora Gordana Jandrokovića se bo zvišala za dobrih 2000 evrov, plače ministrov se v povprečju zvišujejo za 1600 evrov. Večina poslancev bo imela plačo blizu 4000 evrov. Premier Andrej Plenković povišice upravičuje s tem, da se plače članov vlade niso bistveno spremenile od leta 2008, tako da imajo nekateri zaposleni na ministrstvih višje plače od svojih nadrejenih. O povečanju plače sebi in svojim ministrom je še dejal, da želijo s tem povabiti ljudi, da se ukvarjajo s politiko.

Audio file
23. 11. 2023 – 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

Izraelska okupatorska vojska je izpustila osem političnih zapornikov iz zapora Ofer na okupiranem Zahodnem bregu. Izpuščeni zaporniki z vidnimi fizičnimi sledovi mučenja so po izpustitvi prispeli v bolnišnico Al Aksa v osrednji Gazi. Iz izraelske vojske so medtem sporočili, da so med napadom na Han Junis našli trupla petih talcev, ki so jih borci Hamasa zajeli 7. oktobra lani. Število Palestincev, ki so jih ubile izraelske sile v napadu na mesto, ki traja že četrti zaporedni dan, se je povzpelo na okrog 130 ljudi, 150 tisoč ljudi pa je iz mesta zbežalo. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu pa se mudi na obisku v Združenih državah Amerike, kjer je imel govor v spodnjem domu parlamenta. Povedal je, da bi morali izraelske vojake hvaliti za njihova dejanja v Gazi, ne pa kritizirati. Združenim državam se je zahvalil za brezpogojno pomoč v orožju in sodelovanje v skupnem razvoju orožja. Ameriške propalestinske protestnike je obtožil, da podpirajo Hamasova posilstva, jih označil za koristne idiote Irana in se spraševal, ali vedo, da so Palestinci homofobi. Ameriški parlamentarci so vsako Netanjahujevo izjavo pospremili z aplavzom in vzkliki, najglasneje pri njegovih kritikah ameriških državljanov. Pred ameriškim Kapitolom se je zbralo več tisoč protestnikov proti obisku vojnega zločinca.  

Svet Radiotelevizije Slovenija je z 11 glasovi za in dvema vzdržanima za vršilca dolžnosti člana uprave imenoval pravnika Luko Rupnika. Rupnik je na RTV do sedaj vodil pisarno za avtorske pravice. Andrej Trček, ki je odstopil pred mesecem dni, bo na prošnjo sveta RTV še nekaj časa ostal član uprave. Od prvotne sestave uprave RTV s polnim mandatom je po odstopih članov uprave Simona Karduma in Andreja Trčka ter predsednika Zvezdana Martića ostal le delavski direktor Franci Pavšer. Za vršilko dolžnosti predsednika uprave je svet RTV v začetku prejšnjega meseca imenoval Natalijo Gorščak. Svet javne radiotelevizije je na seji ob imenovanju Rupnika potrdil tudi dopolnitve jesenske programske sheme, po kateri bodo predvajali izbrane tekme slovenske reprezentance na paraolimpijskih igrah, tri premiere filmov na mesec od septembra do decembra in oddajo Male sive celice v neokrnjenem obsegu. Imenovanje Luke Rupnika za vršilca dolžnosti člana uprave RTV komentira član sveta RTV Slovenija in nekdanji prišepetovalec Tadej Troha.

Izjava

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.