Brazilska predsednica Dilma Rousseff je prek Twitterja sporočila, da je vlada vzpostavila varen sistem elektronske pošte, ki naj bi bil varen pred vohunjenjem Združenih držav Amerike in ostalih držav. Gre seveda za odgovor na razkritja žvižgača Edwarda Snowdna, da je ameriška Agencija za nacionalno varnost NSA vohunila po komunikacijskih poteh brazilske predsednice, njenih sodelavcev in državne naftne družbe Petrobras. Na razkritje se je brazilska predsednica odzvala s hudo kritiko jenkijev v Združenih narodih in z napovedjo aprilske konference o internetu, ki naj bi jo gostila prav Brazilija.

Izraelske oblasti so zamrznile dostavo gradbenega materiala v Gazo, potem ko je vojska prejšnji ponedeljek odkrila predor, ki iz Gaze vodi na ozemlje izraelske države. Za ta korak naj bi se odločile iz varnostnih razlogov, z odkritjem predora pa se je po mnenju obrambnega ministrstva preprečilo teroristične napade na izraelske civiliste in vojake. Izrael je sicer prejšnji mesec prvič po letu 2007 dovolil dostavo cementa in jekla za potrebe privatnega sektorja v Gazi. Dosedanjo blokado je utemeljeval z bojaznijo, da bi bil gradbeni material uporabljen s strani Hamasa za utrditev njegovih položajev in za izgradnjo podzemnih predorov, skozi katere v blokirano Gazo prihajajo življenjske potrebščine. Izraelska nevladna organizacija Gisha, ki se bori za svobodo gibanja Palestincev, je medtem državo pozvala k ukinitvi blokade dostave gradbenega materiala, ker negativno vpliva na civilne in humanitarne projekte v Gazi.

Sin odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija, Usama, je v imenu družine sonarodnjakom posredoval kurban - bajramsko čestitko. V njej je sporočil, da bo njegov v vojaškem udaru odstavljeni oče do zadnjega diha vztrajal pri legitimnosti svojega predsednikovanja. Pravosodne oblasti so medtem Mursiju že četrtič podaljšale pripor za 30 dni. Proti njemu se trenutno vodi več preiskav, med drugim zaradi sodelovanja pri organizaciji bega zapornikov med revolucijo leta 2011, zaradi vohunjenja v korist Hamasa in spodbujanja k ubijanju demonstrantov na trgu pred stavbo državnega predsedništva. Prvo zaslišanje pred sodiščem naj bi potekalo 4. novembra.

Sirski begunci, ki so prejšnji teden preživeli brodolom blizu malteške obale, poročajo o streljanju na njih s strani organiziranih tolp, ki tihotapijo ljudi. Do streljanja je prišlo v četrtek v libijskem pristanišču Zwara pri izplutju ladje, pri čemer sta bila dva begunca ubita, trije pa ranjeni. Begunci mislijo, da je streljanje posledica sporov med različnimi tolpami. Od kapitana naj bi trgovci z ljudmi zahtevali, da ladjo obrne nazaj h kopnemu, česar pa ta ni hotel storiti. Libijski premier Ali Zeidan si je v odzivu zaželel, da bi Libija lahko pristopila k satelitskemu sistemu Evropske unije, s katerim bi lahko nadzorovala morsko in kopensko mejo.

Podpredsednik kosovske vlade Behgjet Pacolli je kritiziral načrt oblasti o pošiljanju delavcev naslednje leto v Katar, potem ko je prišlo do novih razkritij o zlorabah tujih delavcev v tej zalivski državi. Prepričan je, da javnost ne bo sprejela vladnega načrta, saj naj je ne bi zanimalo delo v slabih pogojih za plačo, ki je nižja od minimalne na Kosovu. Za zadnja razkritja o skorajda suženjskem delu v okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo leta 2022 je poskrbel časopis Guardian, ki poroča o smrti 44 nepalskih delavcev to poletje. Mednarodna konfederacija sindikatov se boji, da bi do začetka mundiala utegnilo umreti celo nepredstavljivih 4000 migrantskih delavcev. Malo je znanega o sporazumu med Kosovom in Katarjem glede pošiljanja delavcev, o katerem so prištinski mediji prvič poročali avgusta. Kosovsko ministrstvo za delo in socialne zadeve trdi, da v nobenem primeru ne bo pristalo na zlorabe delavcev; omenjena izjava pa je tudi skorajda vse, kar je na omenjeno temo prišlo iz vladnih vrst.

Črnogorski novinarji so se po več mesecih nasilnih napadov na svoje kolege zbrali pred notranjim ministrstvom v Podgorici in protestirali proti neaktivnemu preiskovanju napadov. Hkrati so pozvali mednarodne institucije, naj še naprej vršijo pritisk na črnogorske oblasti, saj te le s spodbudo od zunaj resno preiščejo nasilje nad novinarji, ki v veliki večini primerov pišejo o organiziranem kriminalu. Za opis situacije v medijskem prostoru Črne gore smo poklicali Marijano Camović, predsednico črnogorskega novinarskega sindikata.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Evropska komisija bo potrdila dokončni seznam 130 energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja. Na seznamu je sedem slovenskih projektov, ni pa na njem za Slovenijo spornega plinskega terminala v tržaških Žavljah. Namesto njega je uvrščen terminal v Severnem Jadranu z opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo. Formulacija o terminalu v Severnem Jadranu je bila za slovensko ministrstvo za infrastrukturo in prostor še julija nesprejemljiva, ker naj bi se za njo v resnici skrivala namera o gradnji v Žavljah. Na ministrstvu so pojasnili, da so po dodatnih pogajanjih z italijansko stranjo in Evropsko komisijo sklenili kompromisno rešitev.

V Tržaškem zalivu pa je bilo zanimivo tudi včeraj, saj je v vodah pred Debelim rtičem potekala slovita vsakoletna jadralska regata Barcolana (izg. Barkolana) oziroma po naše Barkovljanka. Zmagala je jadrnica Esimit Europa 2, ki pod evropsko zastavo nastopa za Jadralno zvezo Slovenije. Ob koncu regate se je proti črpanju nafte na Arktiki zgodil tudi protest organizacije Greenpeace, o čemer nam je spregovorila Tina Peternelj iz slovenske izpostave omenjene organizacije:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so skupaj z drugimi organizacijami ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu predali podpise peticije za preprečitev uvrstitve zavarovanih vrst ptic med lovno divjad in za odpravo lova ptic za zabavo. Med lovno divjad bi na predlog Lovske zveze znova uvrstili kozíco, sloko, goloba gribarja, kreharico in ruševca, čemur pa nasprotuje skoraj 10,000 podpisnikov peticije. O vsebini peticije smo povprašali Tomaža Jančarja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V okviru humanitarnega dneva Barva peska bo v Cankarjevem domu potekala okrogla miza o problematiki Zahodne Sahare. Boris Vasev, moderator razprave:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje