Pakistanski podjetji Mari Energies Limited, Oil and Gas Development Company Limited in Pakistan Petroleum Limited ter turško državno podjetje Türkiye Petrolleri Anonim Ortaklığı so podpisala sporazum o skupnem sodelovanju za pridobivanje morskih zemljišč in licenc za raziskovanje nafte in plina. Februarja je namreč pakistanska vlada objavila razpis, v okviru katerega je ponudila izdajanje dovoljenj za razkisovanje naftnih potencialov na 40 morskih območjih ob obali države v bazenih Makran in Indus. 

Pakistanske oblasti so v preteklem tednu okrepile izvajanje deportacij afganistanskih beguncev in izgnale več tisoč ljudi. Z novimi deportacijami je Pakistan začel potem, ko se je 31. marca iztekel rok za zupustitev države ljudem, ki so jim oblasti predhodno izdale tako imenovane tuje državljanske izkaznice. Po ocenah Združenih narodov gre za skoraj milijon ljudi. Afganistanski begunci, ki so jih pakistanske oblasti deportirale, so morali državo zapustiti brez osebnega imetja. V nekaterih primerih so represivni organi te ljudi obkolili na ulici ter jih odpeljali neposredno na mejo. Spomnimo, da so pakistanske oblasti z deportacijami afganistanskih prebivalcev začele leta 2023. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je v zadnjih 18 mesecih Pakistan zapustilo več kot 800 tisoč Afganistancev. Pakistanske oblasti so dodale, da želijo uresničiti načrt vrnitve več milijonov ljudi, ki so mejo prestopili med desetletji oboroženih spopadov v domovini in po prevzemu oblasti talibanov leta 2021. 

Francoski parlament je sprejel zakon, ki omejuje ustavno pravico do podeljevanja državljanstva otrokom, ki so se rodili na francoskem čezmorskem ozemlju Mayotte. Prebivalci arhipelaga so imeli sicer že od leta 2018 strožje pogoje za pridobitev državljanstva. Otroci rojeni tujim staršem v Franciji, lahko državljanstvo dobijo od 13. leta starosti, če so živeli v Franciji. Za Mayotte je do sedaj veljala izjema, da mora vsaj en od staršev otroka ob njegovem rojstvu na Mayottu zakonito prebivati tri mesece. Nov zakon uvaja še dodatno zaostritev – oba starša bosta namreč morala tam zakonito živeti vsaj eno leto. Več o novem zakonu v OFFsajdu ob 17h.

Ameriška vladna izvozno-uvozna banka je odobrila posojilo v višini dobrih 4 milijard evrov za gradnjo tovarne fosilnih plinov v Mozambiku. Projekt tako imenovanega utekočinjenega zemeljskega plina, ki je tudi največji energetski projekt v zgodovini Afrike, sicer vodi francoski energetski velikan TotalEnergies v regiji Cabo Delgado na severu Mozambika. Ameriška agencija za izvozni kredit je sicer že v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa odobrila posojilo za TotalEnergies, vendar je ta prekinila pogodbeni premor zaradi »višje sile«. V resnici so ustavili gradnjo, potem ko so objekt napadli privrženci oborožene skupine Al Šabab in ubili več civilistov. Poleg tega so francoski organi s pričetkom lanskega leta začeli preiskovati podjetje zaradi pričevanj preživelih v napadu, ki so podjetje obtožili, da ni poskrbelo za varnost svojih podizvajalcev. Vzporedno preiskavo je opravilo tudi časopisno podjetje Politico. Ugotovili so, da so mozambiški vojaki, ki so delali v Totalovi tovarni, ugrabili, posili in ubili več deset civilistov. Poleg ZDA sta bili na začetku v projekt vključeni tudi Nizozemska in Velika Britanija, ki sta odobrili posojila za gradnjo. Poleg tega izgradnja obrata vpliva na okolje – po izračunih mednarodne nevladne organizacije Prijatelji Zemlje bo tovarna na letni ravni proizvedla do 121 milijonov ton izpustov plina CO2.

Kitajsko finančno ministrstvo je v odgovor na zadnje poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedalo dodatne 50-odstotne carine na vse blago, uvoženo iz ZDA. Ministrstvo je zatrdilo, da bodo carine začele veljati v četrtek. Poteza sledi Trumpovi odločitvi, da poleg 20-odstotnih carin uvede še 34-odstotne recipročne carine. Kitajska se je na to odzvala z uvedbo 34-odstotnih carin na ameriško blago, Trump pa je nato za kitajsko blago carine zvišal še za 50 odstotkov. Skupno torej ameriške carine za kitajsko blago znašajo 104 odstotke. 

Sionistične sile so izvedle več zračnih napadov v bližini mest Han Junis in Rafa na jugu Gaze, v katerih so ubile več deset ljudi. Iz palestinskega Rdečega polmeseca so sporočili, da so genocidne sile Izraela v mestu Shuqba severozahodno od Ramale na okupiranem Zahodnem bregu usmrtile dva Palestinca.

Preiskovalci Urada evropskega javnega tožilstva, krajše EPPO, in hrvaškega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala Uskok so izvedli racijo prostorov hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Pri tem so pridržali sedem uslužbencev zaradi suma ponarejanja hotelskih računov za potne stroške. Tako EPPO kot Uskok uslužbence na ministrstvu preiskujeta zaradi suma oškodovanja državnega in evropskega proračuna. Uskok preiskuje pet uslužbencev, za katere sumi, da so od marca leta 2019 do novembra lani ponarejali račune, s katerimi so prikazovali lažne stroške nastanitve. S tem so izplačali več tisoč evrov neupravičenih povračil za potne stroške. EPPO medtem preiskuje preostala dva uslužbenca, ki naj bi 24-krat ponaredila hotelske račune ter si s tem izplačala 26 tisoč neupravičenih povračil. Po poročanju hrvaških medijev je vseh sedem osumljencev med zaslišanjem priznalo krivdo. 

Glavna grška krovna sindikata ADEDY in GSEE, ki pokrivata javni in zasebni sektor, sta sklicala 24-urno splošno stavko. Glavna zahteva stavkajočih je zvišanje plač zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Poleg tega si želijo tudi povrnitev pravic do kolektivnih pogajanj, ki so bile ukinjene kot pogoj za pridobitev mednarodne pomoči med finančno krizo v Grčiji. V zameno za dobrih 290 milijard evrov denarne pomoči so grške oblasti znižale plače in pokojnine državljanov. Zaradi stavke se je povsem ustavil trajektni in letalski promet. Zaprte so tudi šole, sodišča in javne službe.

Zmagovalec na nemških predčasnih volitvah, Friedrich Merz, ter njegova konservativna unija CDU/CSU in Socialdemokratska stranka sta po 45 dneh pogajanj dosegli koalicijski sporazum. Merz bo kot novi kancler predvidoma zaprisegel v prihajajočih tednih.