Posebno sodišče v zaporu v Rawalpindiju je nekdanjega premierja Imrana Khana obsodilo na deset let zapora za razkritje državnih skrivnosti. Sodišče, sestavljeno posebej za ta primer, je Khana obsodilo razkrivanja zaupnih komunikacij med zunanjim ministrstvom in nekdanjim pakistanskim veleposlanikom v Združenih državah Amerike, Asadom Madžidom Khanom. Vsebino depeše, ki jo je v Pakistan poslal veleposlanik, je razkril ameriški preiskovalni portal The Intercept. V njej je nekdanji veleposlanik opisal sestanek, ki ga je imel marca 2022 s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Na sestanku je asistent ameriškega urada za južne in centralnoazijske zadeve Donald Lu veleposlanika opozoril na posledice Khanove nevtralnosti do Rusije. Lu je dejal, da bo Washington Pakistanu vse odpustil, če bodo v parlamentu premierju uspešno izglasovali nezaupnico. V nasprotnem primeru je zagrozil, da bo prihodnje sodelovanje težavno. Mesec dni po sestanku so torej v pakistanskem parlamentu Khanu nezaupnico tudi izglasovali. Višje sodišče v Islamabadu je pred sojenjem za razkritje depeše sicer odločilo, da mora biti sojenje javno in da mora Khana zastopati pravniška ekipa po njegovi izbiri. Toda posebni sodnik v zaporu je imenoval Khanovo obrambo po svoji izbiri in medijem prepovedal dostop do obravnave. Imran Khan je podpornike pozval, naj ne protestirajo, saj da se bo nad sodbo pritožil na višjem sodišču v Islamabadu, sodbo pa je označil za dokaz o političnem preganjanju. Avgusta lani so ga obsodili na triletno zaporno kazen, ker ni prijavil prihodkov od prodaje daril, ki jih je dobil od tujih državnikov, a ga je višje sodišče v Islamabadu kasneje oprostilo. Poleg tega je Khanu volilna komisija prepovedala sodelovanje na splošnih volitvah, ki bodo konec naslednjega tedna.

Albanija bo južnoevropska Ruanda. Albansko ustavno sodišče je presodilo, da je dogovor med albansko in italijansko vlado o premeščanju prosilcev za azil iz Italije v Albanijo skladen z ustavo. Dogovor med predsednikom albanske vlade Edijem Ramo in italijansko premierko Giorgio Meloni je v presojo na ustavno sodišče vložila opozicijska Demokratska stranka. Dogovor predvideva, da bo Italija v pristaniškem mestu Shëngjin in vasi Gjadër na severu Albanije zgradila dva migrantska centra, kjer bodo italijanski policisti ter vojaki obravnavali azilne prošnje, in sicer po italijanski zakonodaji. V opozicijski Demokratski stranki so trdili, da je Rama s podpisom dogovora presegel svoja pooblastila, saj dogovor posega v ozemeljsko suverenost Albanije. Zato bi moral premier pred podpisom po mnenju opozicije pridobiti soglasje predsednika države Bajrama Begaja. Ustavno sodišče je presodilo, da dogovor ne krši ozemeljske suverenosti Albanije in da je imel Rama pravno podlago za podpis v sporazumu o prijateljstvu, ki sta ga Albanija in Italija sprejeli leta 1995. Hkrati pa sodišče od vlade zahteva, da v dogovor doda zagotovilo, po katerem bo na območjih dveh migrantskih centrov poleg italijanske veljala tudi albanska zakonodaja. 

Medtem ko izraelske okupacijske sile nadaljujejo z obleganjem Nasserjeve bolnišnice v Khan Junisu na jugu Gaze, je jurišni oddelek izraelskih okupatorjev, zakrinkan v civilna oblačila, napadel bolnišnico Ibn Sina v Dženinu na severu Zahodnega brega. Če izraelski vojaki ponavadi bolnišnice obstreljujejo z varne razdalje, so tokrat, preoblečeni v paciente in zdravniško osebje, v spanju ubili tri Palestince, med katerimi je eden okreval po izraelskem bombnem napadu na dženinsko pokopališče konec oktobra lani. Okupatorjeva propaganda trdi, da so ubili tri člane palestinskega Hamasa. Vodstvo Hamasa je navedbo v primeru ene žrtve potrdila, drugi dve pa sta po njihovih besedah sodelovali v drugih oboroženih odporniških skupinah.

V sarajevskih osnovnih šolah in vrtcih delavci opozorilno stavkajo zaradi nevzdržnega socialnega položaja ter nenadnih administrativnih sprememb ob šolskem polletju. Ministrstvu za izobraževanje Kantona Sarajevo so vročili 12 zahtev, med njimi 10-odstotno zvišanje plačnega koeficienta učiteljev in vzgojiteljev z začetkom letošnjega leta, izenačenje plač neizobraževalnega šolskega osebja z osebjem po drugih sektorjih javne uprave, status uradne osebe in benificirano delovno dobo. Poleg tega stavkajoči zahtevajo prekinitev administrativne šolske reforme, ki jo vodi ministrstvo za izobraževanje sarajevskega kantona pod vodstvom Naide Hota-Muminović iz desničarske stranke Narod i pravda. Med šolskimi počitnicami, ki v Sarajevu trajajo cel januar, je namreč ministrstvo zamenjalo elektronski dnevnik, kar pomeni, da morajo učitelji cel mesec pretipkovati podatke iz prvega polletja. Sarajevski sindikalisti opozarjajo, da bodo, če njihove zahteve ne bodo v celoti upoštevane, organizirali splošno šolsko stavko v kantonu, za kar imajo po lastnih trditvah stoodstotno podporo članstva. Iz kantonalnega ministrstva odgovarjajo, da so pripravljeni zvišati koeficiente, a da od administrativnih reform ne odstopajo, v vsakem primeru pa bo vlada zahteve preučila na četrtkovi redni seji. 

Predsedstvo Socialnih demokratov je ministrico za pravosodje in članico stranke Dominiko Švarc Pipan pozvalo k odstopu. Predsednica stranke Tanja Fajon je pojasnila, da so sklep sprejeli zaradi ministričine objektivne odgovornosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Sodno, ali bolje rečeno, sporno stavbo, je v zelo slabem stanju ministrstvo kupilo od podjetnika Sebastjana Vežnaverja. Ta je zanemarjen objekt na dražbi kupil leta 2019 za dober milijon in pol evrov, torej za 333 evrov na kvadratni meter. Na zadnji delovni dan lanskega decembra je pravosodno ministrstvo za podrtijo plačalo dobrih sedem in pol milijonov evrov. Poziv k odstopu je predstavila predsednica stranke Tanja Fajon.

Izjava

Ministrica Švarc Pipan se bo zvečer sestala s predsednikom vlade Robertom Golobom, kjer se bosta pogovorila o prihodnosti njene zaposlitve. Tik pred nezaupnico lastne stranke je interpelacijo proti ministrici v državni zbor vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Potem ko so preteklo sredo Velenjčanke in Velenjčani protestirali proti previsokim stroškom ogrevanja, je svet Mestne občine Velenje sprejel ukrepe za omilitev socialne bede, ki jo poglabljajo stroški ogrevanja. Protestniki so sicer zahtevali preklic decembrskih položnic in začasno ustavitev izdaje novih, dokler se cene toplotne energije ne znižajo za polovico. Termoelektrarno Šoštanj so pozvali k takojšnjemu znižanju cene toplotne energije na raven iz januarja leta 2022, od občine pa so zahtevali revizijo poslovanja Komunalnega podjetja Velenje. Svet mestne občine, v katerem ima večino stranka Socialnih demokratov, zahtev ni sprejel. Sprejel pa je rebalans letošnjega proračuna, ki zagotavlja blažilne ukrepe v obliki občinskih subvencij za gospodinjstva. Župan Peter Dermol se je na tiskovni konferenci sredi seje sveta najprej izgovoril za visoke zneske na položnicah občanov, nato pa predstavil sprejete ukrepe.

Izjava

Holding Slovenske elektrarne, Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring, Elektroprivreda Republike Srpske in elektrarna Ugljevik so sklenile pogodbe za dobavo elektrike iz Ugljevika v Slovenijo. Pogodbe določajo začetek dobave elektrike ter način izplačila odškodnine zaradi nedobavljene elektrike med letoma 2011 in 2021, ki jo je Holding Slovenske elektrarne dosegel v arbitraži. Arbitražni tribunat v Beogradu je lansko poletje odločil, da mora Elektrogospodarstvu Slovenije, ki danes spada pod Holding Slovenske elektrarne, termoelektrarna Ugljevik plačati 67 milijonov evrov zaradi nedobavljene električne energije od junija 2011 do decembra 2021 in dobrih 58 milijonov evrov zamudnih obresti. Prav tako je po odločitvi tribunala Elektrogospodarstvo Slovenije upravičeno do nakupa tretjine električne energije iz termoelektrarne. Elektrogospodarstvo Slovenije je za časa skupne države sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik, ki je bila zaključena leta 1985, v zameno pa naj bi prejemalo električno energijo. V Holdingu predvidevajo, da bodo letno iz Ugljevika dobavili dovolj energije za oskrbo 123 tisoč gospodinjstev, dobavljati pa jo bodo začeli pojutrišnjem.