Ustanovitelj družabnega omrežja Telegram Pavel Durov je pristal na sodelovanje v francoski preiskavi nezakonitih aktivnosti na platformi. V primerih, ko uporabniki Telegrama kršijo pogoje uporabe in obstaja sum na kaznivo dejanje, bodo s francoskimi oblastmi delili podatke o njih, kot so telefonske številke in IP naslovi. Po novem Durov meni, da majhno število uporabnikov, ki platformo uporabljajo za nezakonite aktivnosti, meče slabo luč na preostanek uporabnikov, ki jo uporabljajo za povezovanje s prijatelji in enako mislečimi. Durova so francoske oblasti konec avgusta aretirale rekoč, da z nedeljenjem podatkov o uporabnikih Telegrama ovira njihovo preiskavo ruskega ekstremizma na družbenem omrežju. V preteklosti je Durov že moral pobegniti iz Rusije, ker so tamkajšnje oblasti od njega podobno zahtevale, da z njimi deli podatke o ukrajinskih majdanskih upornikih na platformi VK, njegovem prejšnjem projektu. Na Telegramu so se v zadnjih letih začele zbirati predvsem skrajno desničarske skupine v Rusiji, a so se tja z drugih, manj tolerantnih družbenih omrežij zatekle tudi druge skupine, katerih prepričanja so neprijetna za oglaševalce.

Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je napovedal razširitev programa potovanj brez vizumov na Katar. Združene države Amerike imajo z izbranimi državami, tudi s Slovenijo, dogovore o potovanju med državama brez potrebe po pridobitvi potnega vizuma za potovanja do 90 dni, kar bo od prvega decembra omogočeno tudi katarskim državljanom. Namen dogovora je, tako Blinken, predvsem poglobitev strateških odnosov s Katarjem, pomembnim ameriškim zaveznikom. Ta je sicer obogatel s črpanjem nafte, velikim fokusom ameriške zunanje politike, in je eden glavnih pogajalcev za končanje genocida v Gazi.

Tajski kralj Maha Vadžiralongkorn je podpisal zakon o enakosti zakonskih zvez. Tako Tajska postaja tretja država v Aziji, kjer so dovoljene istospolne poroke. Zakon določa polne zakonske, finančne in zdravstvene pravice za zakonske partnerje ne glede na spol ter namesto izrazov, kot sta mož in žena, uporablja spolno nevtralen jezik. Zakon v veljavo stopi čez 120 dni, dvaindvajsetega januarja naslednje leto, in za tisti dan tajski LGBTQ+ aktivisti že načrtujejo masovno poroko. V predstavniškem domu tajskega parlamenta je bil zakon sprejet aprila, v senatu, ki ga nastavlja sicer tradicionalno konservativna vojska, pa junija.

Albanski premier Edi Rama je na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov napovedal ustanovitev neodvisne mikrodržave za skupnost bektašev v Tirani. Bektaši so verska manjšina, ki pripada sufijskemu redu šiitske veje islama, nekdaj pomembna verska organizacija v Osmanskem cesarstvu, ki pa je bila po njegovem padcu izgnana in je nov dom našla v Albaniji. Danes skupini pripada okoli pet odstotkov albanskega prebivalstva. Ramovo upanje je, da bi nova mikrodržava služila podobnemu namenu kot Vatikan, torej suvereno versko središče za muslimansko skupnost. Po načrtih albanske vlade bodo v vzhodni Tirani približno deset hektarjev zemlje podelili Bektaškem redu, da tam ustanovijo novo državo z lastnimi mejami, potnimi listi in administracijo. Vodja Bektaškega reda, Baba Mondi, potezo vidi kot iniciativo za promocijo verske strpnosti in miru. Na drugi strani muslimanski teologi, kot je Besnik Sinani, načrt kritizirajo kot poskus verskega inženiringa in opozarjajo, da je trenutni status Vatikana posledica politik Mussolinijevih fašistov in tako projekt zgodovinsko gledano ne drži vode. Morda pa vode ne drži niti zakonsko, saj bi bila za ustanovitev nove države potrebna sprememba ustave, ki pravi, da je Albanija zedinjena in nedeljiva država. Ramova vlada bi za to potrebovala 94 poslanskih glasov, a ima trenutno koalicija s podporniki manj kot 80 članov.

Napovedana prodaja nepremičnin bosanskohercegovskega javnega servisa, Radiotelevizije Bosne in Hercegovine, krajše BHRT, je zaradi nezanimanja kupcev padla v vodo. Na današnji dražbi na okrožnem sodišču v Sarajevu namreč ni bilo nikogar, ki bi se zanimal za nakup večinskega dela 80 milijonov evrov vrednega kompleksa. Prodajo je sarajevsko okrožno sodišče odredilo zaradi tožbe Evropske radiodifuzne zveze, znane kot EBU, proti BHRT, ki zvezi z obrestmi dolguje okoli osem milijonov evrov. BHRT je januarja letos ostal brez financiranja, ko je Zvezna radiotelevizija, javni servis entitete Federacije Bosne in Hercegovine, nehal plačevati svoj del financiranja. Po veljavni zakonodaji se namreč BHRT financira iz polovice prispevkov državljanov, ki jih zbirata entitetni radioteleviziji Federacije in Republike Srbske. Radiotelevizija Republike Srbske je s plačevanjem prenehala že leta 2017, letos pa se ji je pridružila še Radiotelevizija Federacije BiH. Obe skupaj BHRT dolgujeta okoli 50 milijonov evrov, čemur zaposleni javnega servisa oporekajo in opozarjajo, da bi propad BHRT vodil v popoln kolaps javnega poročanja v Bosni in Hercegovini. V podobni situaciji je bila BHRT že leta 2016, ko so napovedali, da bodo zaradi pomanjkanja financiranja prenehali oddajati, a je EBU takrat zaradi skrbi pred prenehanjem javnega poročanja v državi s posojili zagotovila nadaljnje delovanje. Večina nepremičnin, ki se je prodajala na dražbi, je sicer državna lastnina in se tako po odloku visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta uradno ne sme prodajati na prostem trgu.

Državni zbor na današnji seji obravnava paket predlogov zakonov o »romskih vprašanjih«, ki ga je v obravnavo vložila poslanska skupina opozicijske Nove Slovenije. Obravnavali bodo zakon o osnovni šoli, o urejanju trga dela in o socialno varstvenih prejemkih ter predlog dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo zakona o osnovni šoli hočejo v NSi zmanjšati vrstniško nasilje v šoli in zaščititi žrtve nasilja tako, da nasilnim otrokom začasno odredijo šolanje na daljavo, vključitev v socializacijske programe ali izključitev iz šole. Z novelami zakonov o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter o socialno varstvenih prejemkih želijo urediti prejemanje socialne pomoči v primerih, ko otrok ne hodi v šolo. Otroške dodatke hočejo v tem primeru izplačevati v materialnih dobrinah namesto denarja, če otrok šolanja ne nadaljuje na srednji šoli, pa bi se dodatek zmanjšal za tretjino. Za urejanje trga dela v primeru, ko nezaposleni nove zaposlitve ne išče aktivno, predlagajo hitrejši izbris iz evidence brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje in napotitev na delovna mesta, ki zahtevajo tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo.

Po poročanju portala N1 je službeno vozilo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh na poti v Avstriji storilo dva prekrška, ministrstvo pa se je skušalo plačilu kazni izogniti. Vladno vozilo je na avstrijski avtocesti maja letos prekoračilo hitrost, kar je posnel radar, obenem pa je uporabilo modre lučke, kar v tujini razen v varovani koloni ni dovoljeno. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je od avstrijske policije prejelo poziv, naj jim sporočijo, kdo je vozil avto, a so namesto tega veleposlaništvo v Avstriji pozvali, naj policijo odvrnejo od pregona. Trdijo namreč, da se je delegacija na poti v Ženevo znašla v zastoju in ji je grozilo, da zamudi let, zato je bil voznik primoran prižgati lučke in prekoračiti hitrost. Na veleposlaništvu so potrdili, da uporaba modrih lučk v takih primerih ni dovoljena niti v Sloveniji, kaj šele v tujini, na ministrstvu za zunanje zadeve pa menijo, da ni nobene osnove za opustitev kazni. Predlagajo, da ministrstvo za digitalno izobrazbo kazen plača vsaj zaradi ugleda Slovenije, če že ne zaradi spoštovanja avstrijske zakonodaje. Stojmenova Duh v dogodku ne vidi nobenih nepravilnosti in s prstom žuga na policijo, ki naj bi skrbela za prevoz funkcionarjev. Tam trdijo, da se je voznik pred uporabo lučk posvetoval z inšpektorjem za varovanje in zaščito, po poročanju N1 pa je prejel odgovor, da je v tujini uporaba lučk na lastno odgovornost. Stojmenovo Duh sicer v petek čaka interprelacija v državnem zboru zaradi nepravilnosti pri nakupu računalnikov za digitalizacijo prebivalstva. Pri tem so se zdaj pojavili še dodatni zapleti, saj se je izkazalo, da bo moralo ministrstvo za dostavo računalnikov Pošti Slovenije plačati okoli 100 tisoč evrov poštnine. Še več – računalnike je ministrstvo nakupilo brez operacijskega sistema, tako da bodo morali za namestitev sistema Linux plačati še dodatnih 250 tisoč evrov.