Britanski poslanci spodnjega doma parlamenta so z veliko večino zavrnili ločitveni sporazum, ki ga je izpogajala britanska premierka Theresa May. Za dogovor je glasovalo 202 poslancev, proti pa 432, za sprejetje je predlog potreboval 318 glasov. Proti predlogu premierke je glasovalo tudi 118 poslancev iz vladajoče konservativne stranke, več kot tretjina od 317 konservativcev, ki sedijo v parlamentu. Vodja laburistov Jeremy Corbyn je po objavi rezultatov glasovanja predlagal glasovanje o nezaupnici vladi. Razprava o nezaupnici bo trajala danes do 19. ure, takrat pa je predvideno tudi glasovanje. Glasovanje o ločitvenem sporazumu je največji poraz katerekoli vlade v spodnjem domu britanskega parlamenta.

Združene države Amerike in Velika Britanija sta imeli prve skupne pomorske vojaške vaje v Južnokitajskem morju od leta 2010. Vaje so sicer obsegale zgolj vajo v komunikaciji, taktiki in izmenjavi osebja. Britanski obrambni minister Gavin Williamson je pred dvema tednoma v intervjuju omenjal možnost vzpostavitve novih britanskih vojaških oporišč v Aziji. Prejšnji ponedeljek je ameriška vojaška ladja plula 12 navtičnih milj od Paracelskih otokov, ki si jih lastijo Kitajska, Vietnam in Tajvan. Kitajska je ameriško vojaško prisotnost nepresenetljivo obsodila.

Zvezni uslužbenci izgubljajo na sodiščih, kamor vlagajo tožbe zaradi zaprtja ameriške vlade. Nekateri so prisiljeni delati tudi brez plačila, zato so sindikati zahtevali, da se jim zagotovi plače. Zvezni sodnik Richard Leon je zavrnil tožbo sindikata uslužbencev finančnega ministrstva, sindikata kontrolorjev zračnega prometa in skupine posameznih zveznih uslužbencev z argumentom, da morajo dobiti plačo vsi ali pa nihče. V petek je 800 tisoč javnih uslužbencev ostalo brez prve plače, od tega jih je približno polovica prisiljena delati. Po zakonu vlada ne more prisiliti uslužbencev k delu brez plačila, razen če je ogroženo človeško življenje ali lastnina. Sodnik je tudi dodal, da sodna veja ne bo posredovala v sporu med drugima vejama oblasti ter da je zaprtje vlade politični problem. Zvezni uslužbenci se tako zanašajo na prihranke, dobrodelne organizacije, nekateri pa so si morali dobiti tudi drugo službo.

Francoske oblasti so uradno prepovedale prodajo herbicida Roundup nemškega podjetja Bayer, ki je od lanskega leta v lasti ameriškega Monsanta. Roundup vsebuje glifosat, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija označila za verjetno rakotvornega. Oblasti so sledile odločitvi sodišča, ki je razsodilo, da regulatorji niso vzeli v obzir varnostnih tveganj pri odobritvi prodaje herbicida. Evropska unija je leta 2017 za pet let obnovila uporabo glifosata, predsednik Francije Emmanuel Macron pa je napovedal, da bo njegovo uporabo v Franciji do leta 2021 prepovedal. Kanadsko ministrstvo za zdravje je istočasno ugotovilo, da Roundup ne predstavlja nobenega tveganja za človeško zdravje, zato ga bodo kanadski kmetje še naprej uporabljali.

Sirski Kurdi so zavrnili predlagano možnost vzpostavitve 30-kilometrskega tako imenovanega varnega območja vzdolž sirsko-turške meje pod turškim nadzorom. Takšno območje je predlagal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je sicer še nedavno Turčiji grozil z gospodarskim opustošenjem, če napade Kurde v Siriji, ki so bili eden od ključnih ameriških zaveznikov v boju proti Islamski državi. Turški zunanji minister Mevlut Čavušoglu je odgovoril, da se ne bojijo groženj in da ekonomske sankcije ne bodo učinkovale. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes izjavil, da mora nadzor na severu Sirije prevzeti sirska vlada.

Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča napovedujejo pritožbo na oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja. Tega še ne morejo storiti, saj sodniki še niso objavili celotne argumentacije sodbe. Prav tako so zahtevali, naj mu sodniki preprečijo vrnitev v domovino, saj obstajajo sumi, da se v primeru ponovnega sojenja ne bo vrnil na sodišče.

Novopečeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro je izpolnil predvolilno obljubo in podpisal dekret, s katerim omogoča lažji dostop do strelnega orožja. Doma imajo tako lahko orožje vsi, ki živijo na podeželju in v zveznih državah, kjer je bilo leta 2016 ubitih več kot 10 na 100 tisoč ljudi, kar velja za vse zvezne države v Braziliji. V tistem letu je povprečje znašalo 30 umorov na 100 tisoč ljudi. Intervju z zvezno policijo in dokazovanje, da potrebuješ orožje, ni več potrebno, veljavnost orožnih dovoljenj pa se je podaljšala s pet na deset let. Če imaš v stanovanju otroke ali osebe z motnjami v duševnem razvoju, moraš tudi imeti sef. Nekaznovani odrasli lahko zdaj kupijo do štiri kose orožja, civilistom pa je nošenje orožja v javnosti še vedno prepovedano. Bolsonaro verjame, da bo oboroževanje ljudi zmanjšalo stopnjo kriminala.

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je zavrnil predlog SDS-a in SNS-a za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij. Vprašanje na predlaganem referendumu bi se glasilo “Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?” Predlog je bil zavrnjen z desetimi glasovi proti petim. Mnenje zakonodajnopravne službe je, da sprejem samega akta ni v pristojnosti Državnega zbora, lahko pa bi bila vsebina tega dogovora predmet obravnave. Prav tako je referendumsko vprašanje neprimerno, saj v drugem delu, ki vsebuje interpretacijo, vzbuja dvom in je nejasno.