Poslanci so v državnem zboru opravili razpravo o kandidatih za nova ministra za javno upravo ter za naravne vire in prostor. Francu Propsu in Jožetu Novaku, ki ju je izbral premier Robert Golob, so v koalicijskih strankah napovedali podporo.

O novih ministrih v parlamentu [do zaključka redakcije] še niso glasovali, saj so se zamotili z razpravo o novih predpisih štempljanja delavcev. Razpravljajo o predlogu novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili poslanci Slovenske demokratske stranke. Po opozicijskem predlogu novele bi črtali vse spremembe zakona, ki jih je državni zbor potrdil aprila. Gre za zloglasno štempljanje delavcev, ki ga v predstavniških organizacijah delodajalcev dojemajo kot obremenitev gospodarstva. Z vlade so po pritisku delodajalcev sicer sporočili, da bodo inšpektorji nadzor nad izvajanjem zakona začeli izvajati z naslednjim letom. Poslanec SDS Rado Gladek je pojasnil namen opozicijskega predloga črtanja aprilskih sprememb zakona:

Izjava

Državni sekretar na ministrstvu za delo, Dan Juvan iz Levice, je Gladku odgovoril:

Izjava

Vlada je o opozicijskem predlogu novele sprejela mnenje, da v tem trenutku še ni potrebe po spremembi zakona, zato pa predloga novele ne podpira. Po treh mesecih bo vlada znova ocenila stanje in po potrebi pristopila k novi noveli.

Sindikati javnega sektorja so pred poslopjem vlade na protestnem shodu vlado pozvali h koncu zavlačevanja pri uskladitvi plač z inflacijo. Shod so sicer napovedali, preden so vedeli, da se bodo ta teden pogajanja z vlado nadaljevala. A na včerajšnjih pogajanjih je vlada predlagala 40-odstotno uskladitev plač v javnem sektorju z inflacijo, kar je za sindikaliste nesprejemljivo. Zahtevajo 95-odstotno uskladitev. Vlado so sindikati gasilcev, centrov za socialno delo, državnih organov, ministrstva za obrambo, policistov, zaporniških delavcev, ljubljanskega kliničnega centra in RTV Slovenija pozvali tudi k zaključku pogajanj o prenovi plačnega sistema. Pri tem zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij in novo plačno lestvico, po kateri v javnem sektorju osnovne plače ne bodo nižje od minimalne.

Državni sekretar obrambnega ministrstva Damir Črnčec je z nemškim kolegom Benediktom Zimmerjem podpisal dogovor o sodelovanju pri nabavi raketnega sistema Iris-T. Obrambni ministrstvi bosta sodelovali pri slovenskem nakupu raket srednjega dosega od nemškega proizvajalca Diehl Defence. V načrtu razvojnih programov do leta 2026 je vlada julija za nakup sistema zračne obrambe predvidela 200 milijonov evrov. Na obrambnem ministrstvu so se pohvalili, da je Slovenija prva izmed 19 držav pobude za zaščito evropskega neba, ki je z Nemčijo sklenila dogovor za nakup sistema Iris-T. K pobudi Nemčije je Slovenija pristopila lanskega oktobra.

Ministrstvo za notranje zadeve je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o mednarodni zaščiti. Ministrstvo predlaga črtanje omejitve gibanja prosilcev za azil na območje azilnega doma. Namesto tega bi uvedli javljanje prosilcev pristojnim organom. Prav tako ministrstvo predlaga črtanje omejitve gibanja tujcev z začasnim prebivališčem na območje občine, v kateri živijo. Nova je tudi možnost finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. Ministrstvo bi spremenilo tudi administrativne postopke, na primer postopek podaljšanja subsidiarne zaščite, postopek pritožbe zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, in postopek imenovanja zakonitega zastopnika mladoletnikov brez spremstva. Trenutno veljavni zakon o mednarodni zaščiti je stopil v veljavo leta 2016, dodatno ga je zaostrila koalicija Janeza Janše leta 2021. Javna razprava o novih spremembah bo potekala do 15. januarja.

Ustavno sodišče je zavrglo pobude zavarovalnic Vzajemna, Generali in Triglav za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o kontroli cen in uredbe, s katero je vlada omejila cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letošnjem letu. Razlogi za zavrnitev obravnave pobude so procesne narave.

Na tuje. Medtem ko izraelska vojska ofenzive v Gazi, v kateri so zadnje dni osredotočeni na južni del območja, ne ustavlja, hkrati krepi tudi napade na Zahodnem bregu. Na palestinska območja izraelska vojska vpada dnevno, v zadnjem dnevu pa je ubila štiri Palestince, od tega tri mladoletnike. Glavna tarča izraelskih napadov je mesto Tulkarm na severu Zahodnega brega. Od 7. oktobra je izraelska vojska na Zahodnem bregu ubila 260 Palestincev, pred tem pa letos okoli 200.

Ameriški senat je zaradi nasprotovanja republikancev zavrnil sprejetje zakonskega paketa, ki vključuje financiranje podpore za Ukrajino, Izrael in Tajvan. Več kot polovico, 55 milijard evrov od dobrih 100 milijard težkega paketa, bi z zakonom namenili Ukrajini. Iz te vsote bi lahko Bela hiša po lastni presoji Ukrajini pošiljala vojaško in drugo pomoč. Republikanci zahtevajo, da zakonski sveženj vključuje tudi zaostrovanje protimigrantske politike in dodatno varovanje ameriške južne meje. Predsednik Joe Biden je zatrdil, da bodo trenutno predvidena sredstva za Ukrajino sicer izčrpali do konca leta. Ukrajini primanjkuje predvsem topniškega streliva, denar pa potrebuje tudi ukrajinski državni proračun, ki ima štiri milijarde evrov primanjkljaja. Poleg ameriške pomoči se zapleta tudi pri 50 milijard težkem paketu Evropske unije. Ta je postal kamen spotike v pogajanjih o proračunu Evropske unije za naslednje leto, ki bi ga naslednji teden morali potrditi evropski voditelji v Bruslju.

Spodnji dom italijanskega parlamenta je zavrnil zakonsko uvedbo minimalne urne postavke, ki so jo predlagale opozicijske stranke. Stranke desničarske koalicije premierke Giorgie Meloni so v parlamentu sicer potrdile zakon o minimalni plači in ga poslale v senat. A pred tem so zakon dopolnile s členom, ki vladi v roku pol leta nalaga sprejetje zakonodaje o primerni delavski plači, ki mora ustrezati veljavnim kolektivnim pogodbam. S tem so vladajoče stranke Bratje Italije, Naprej Italija in Liga v praksi zavrnile opozicijski predlog, po katerem bi uzakonili najnižjo dovoljeno urno postavko pri devet evrih bruto. Opozicijski poslanci so vladajoči koaliciji med glasovanjem vzklikali – »sramota, sramota«.

Vir fotografije: Mors