Začnimo z vročim vremenom v Indiji. Zaradi naraščanja temperature je v petek zavrelo prebivalcem severne zvezne države Uttar Pradesh, ki so bili priča električnemu mrku. Ta je bil posledica večje porabe energije, ki jo je zahteval vročinski val in že splošnega pomanjkanja megavatov, zaradi česar 60 odstotkov tamkajšnjih gospodinjstev nima elektrike. Na tisoče prebivalcev je ob pomanjkanju delovanja klime in vodnih črpalk zato preplavilo ulice, kjer so zažgali nekatere električne postaje in ugrabili peščico uradnikov v energijskih tovarnah. Izbruhi so tudi posledica nezadovoljstva s prerazporejanjem pretoka energije po majskih volitvah, ki so ohranile dotok le nekaterim priviligiranim regijam.

Brazilsko sodišče je stavke delavcev javnega prevoza razglasilo za nelegalne in jim naprtilo globo 222 tisočih dolarjev kazni za vsak dan, ko vztrajajo v protestiranju. Stavkajoči so sicer po petkovih spopadih s policisti znižali zahtevo zvišanja plač, a kljub temu niso dosegli konsenza z delodajalci. Tudi pri omenjenih delavcih so se zahteve pričele vrstiti zaradi nezadovoljstva s prekomernim denarnim vložkom, ki ga nizkemu življenjskemu standardu ljudi navkljub, vlada namenja svetovnemu nogometnemu prvenstvu. Prihajajoči mundial je zato velika večina videla kot priložnost uspešnega pritiskanja na vlado po izboljšanju svojega položaja, saj imajo z možnostjo zaprtja prometne poti do stadiona v rokah precejšno pogajalsko moč.

Sedanja predsednica in nekdanja gverilska borka, Dilma Rouseff, tovrstna nasprotovanja vidi kot nepravična, saj ovira temeljno pravico večine do uživanja v tej veliki zabavi, ki jo predstavlja svetovno nogometno prvenstvo. Kako zelo se Brazilci veselijo uživanja v spekatlu, za večino nedostopnemu, nazorno kažejo nekatere javnomnenjske raziskave, po katerih mundial v Braziliji podpira le še dobra polovica tamkajšnjih prebivalcev, kar je najmanj doslej.   

Od odločitve brazilskega sodišča se premikamo k odredbam vrhovnega sodišča v Libiji. To je potek glasovanja prehodnega predsednika Ahmeda Mitiga razglasilo kot neustavno. Spomnimo, da ta sledeč prvim rezultatom glasovanj ni uspel zasesti mesto predsednika, ker je šele ponovno štetje glasov pokazalo, da ima zadostni prag naklonjenosti. Volitve, ki so potekale na splošnem narodnem kongresu, so bile že po zaključku s strani več parlamentarcev označene kot nezakonite, prav tako pa so bile deležne vdora protestnikov.

V turških jugovzhodnih mestih Lice in Hakkari ter v delavski četrti Istanbula so se nemiri zaradi smrti dveh protestnikov razširili v ostre spopade med policijo in protestniki, ki so zahtevali nove žrtve. Nemiri v prestolnici in na jugovzhodu Turčije so se sicer začeli pred dnevi, potem ko sta v policijskem posredovanju umrla udeleženca demonstracij proti izgradnji novih vojaških oporišč na tem, s Kurdi naseljenem območju. Kurdi gradnjo vojaških barikad vidijo kot manever oblasti v vse bolj neuspelih pogajanjih s kurdsko delavsko stranko.

Napetost med kurdsko delavsko stranko in državno oblastjo se sicer iskri že tri desetletja, ko se je delavska stranka pričela aktivno boriti za avtonomijo Kurdov. Boj, ki se je medtem prelevil v zahteve po enakopravnosti Kurdov znotraj Turčije, se je jeseni lanskega leta zaustavil, ko sta sprti strani skušali doseči premirje. To pa je bilo kaj kmalu zamajano, ker so z obeh strani leteli očitki o neizpolnjevanju dogovora. Gradnja vojaških oporišč je zato videna kot stopnjevanje nestabilnosti pogajanj, ker tudi sile delavske stranke ne kažejo znamenja jenjanja pritiska, saj v prihajajočih turških volitvah vidijo možnost izpolnitve zahtev o enakopravnosti znotraj Turčije.

Parlamentarne volitve na Kosovu so glede na trenutno 94 odstotkov preštetih glasovnic nov mandat znova prinesle premierju Hashimu Thaciju. Njegova Demokratska stranka Kosova je z 31-imi odstotki prehitela drugo uvrščeno Demokratsko zvezo Kosova, na parlamentarnih volitvah pa so lahko prvič, po bruseljskem dogovoru med Prištino in Beogradom, volili tudi volivci srbske manjšine. Del le-te je na severu Kosova sicer bojkotiral  volitve, saj skozi nepriznavanje kosovskih državnih institucij na ta način nadaljuje z nasprotovanjem samostojnosti Kosova. Beograd je na drugi strani, tako kot tudi na minulih, lokalnih volitvah, lokalne Srbe pozval, naj se udeležijo glasovanja.

Tekom volitev je bilo državnemu tožilstvu v Prištini sicer prijavljenih sedem domnevnih volilnih kršiteljev, katerim po napovedi vlade grozi od šest mesecev do pet let zapora. Rigorozne kazni zoper kršitelje volilnega reda so posledica številnih nepravilnosti v preteklih volitvah. Udeležba volitev je sicer znašala 43 odstotkov.

Veliko manjši udeležbi pa smo lahko bili priča ob včerajšnjem referendumu o arhivski noveli, kjer je na enem izmed poglavitnih in največkrat zlorabljenih sredstev demokratičnega izražanja volje ljudstva prisostvovalo manj kot 12 odstotkov volilnih upravičencev. Ob nizki udeležbi na referendumu je rezultat - proti arhivski noveli je glasovalo 67 odstotkov glasovalcev - nepomemben, saj je zaradi neizpolnjenjega kvoruma, ki zahteva (najmanj 20-odstotno udeležbo), da proti zakonu glasuje najmanj 20% volilnih upravičencev, samo glasovanje tako ali tako neveljavno.

Kaj si mislijo volivci o še enem v vrsti izsiljenih in spolitiziranih referendumov, je jasno, njegovi predlagatelji pa še vedno lunatično iščejo razloge za nizko udeležbo vsepovsod. Evo Irgl iz SDS, tako med drugim še vedno muči strah pred varnostnimi službami, kateremu naj bi podlegli tudi volivci v tej, še vedno mladi demokratični družbi. Prav demokratrična nedoraslost pa naj bi bila tudi drugi razlog za propad referenduma.

V lendavskem podjetju Montaža poteka stavka zaposlenih zaradi neizpolnjevanja zahtev delavcev po izplačilu plač. Ti poleg nekaterih neizplačanih malic, stroškov prevoza in regresa niso v celoti prejeli plače že od meseca januarja. Direktor podjetja, Igor Ščančar, je v petek že napovedal stečaj podjetja, saj zahteve zaradi pomanjkanja sredstev ne more izpolniti. Rdeče številke podjetja so po njegovih besedah sicer posledica stečajev nekaterih večjih podjetij, ki niso bila sposobna plačati opravljenih storitev Montaže, in nemožnosti denarnega posojila s strani slovenskih bank.  Več o razmerah stavke smo povprašali Zdenko Bobovec, sekretarko v Zvezi svobodnih sindikatov Pomurje.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.