OFF dviga študentske postavke
Ministrstvo za delo je v uradnem listu objavilo odredbo, s katero minimalno urno postavko za študentsko delo zvišuje s 6,92 evra na dobrih sedem evrov in dvajset centov bruto. Čeprav je v uradnem listu navedeno, da je minister Luka Mesec odredbo podpisal 25. januarja, do dviga urne postavke prihaja po zahtevi študentskega društva Iskra in pozivu Študentske organizacije Slovenije. Na ministrstvu so se torej odločili za najmanjši možen dvig urne postavke, tako kot v primeru uskladitve minimalne plače. Govori državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan:
Ker plačilo po višji postavki velja od objave odredbe in ne od začetka leta, v društvu Iskra menijo, da so študentski delavci z vsakim dnem zamude oškodovani. Ministrstvo pa je minimalno plačo uskladilo v začetku prejšnjega tedna. Kako je prišlo do zamika pri usklajevanju študentske postavke?
Juvana smo v pogovoru sicer spomnili, da je leta 2021, ko je bil minister za delo sedanji vodja poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj, prav tako prišlo do zamude pri dvigu minimalne urne postavke. Takrat je Levica Ciglerja Kralja obtožila, da je na študente pozabil, in ga pozvala k odstopu. Juvan trdi, da gre tu za različna primera.
V Iskri so ministra Mesca sicer pozvali, naj minimalno postavko za študentsko delo dvigne za dobrih osem odstotkov, tako kot se letos redno usklajujejo pokojnine. Zahtevi Iskre se je kmalu pridružila študentska organizacija, znana kot ŠOS, v kateri so ministrstvo pozvali k minimalnemu dvigu, kar se je tudi zgodilo. Predsednico študentske organizacije Marike Grubar smo vprašali, zakaj so poziv ministrstvu poslali šele včeraj.
Jeseni je ministrstvo za delo sicer naznanilo varčevanje pri dvigu plač v javnem sektorju in socialnih transferjih. Sindikati so se z vlado vendarle dogovorili, v državnem zboru pa so poslanci po kozmičnem dežju potrdili tudi uskladitev socialnih transferjev. Grubar nam pove, kaj so takrat počeli v študentski organizaciji.
ŠOS je novo možnost za urgiranje za dvig minimalne urne postavke imel 12. januarja na prvi seji vladnega sveta za študentska vprašanja. Med drugim so s predstavniki vlade govorili o bivalni krizi in dostopu do primarnega zdravstva, glavna tema pa je bila duševno zdravje študentov. Takrat je Grubar izjavila, da jo veseli, da so lahko odločevalcem »končno predstavili najbolj akutne težave, s katerimi se študenti soočamo«. Vprašali smo jo, ali višina študentske urne postavke ni akutna težava.
Najmanjša možna uskladitev minimalne plače ter posledično minimalne urne postavke za študentsko delo se računa na podlagi medletne inflacije meseca decembra, ki je znašala 4,2 odstotka. Toda povprečna letna inflacija v lanskem letu je bila višja, 7,4 odstotka. Še oktobra je medletna inflacija znašala 6,9 odstotka, novembra pa je padla za dve odstotni točki. Po analizi statističnega urada je do tega prišlo predvsem zaradi oprostitve plačevanja okoljskih prispevkov pri porabi elektrike in nižje cene premoga. Vlada je z novembrskim sklepom gospodinjstva oprostila plačevanja okoljskih prispevkov pri porabi elektrike, a le v mesecu novembru in decembru. S tem ukrepom je vlada inflacijo znižala prav na koncu leta. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete razloži, kako lahko vlada z oprostitvijo plačevanja prispevkov vpliva na inflacijo.
Za Ljudsko iniciativo Velenje ukrepi, ki jih je za blažitev cen ogrevanja sprejela občina, niso dovolj. Zato bodo jutri na velenjskem Titovem trgu znova protestirali. Velenjski mestni svet je v torek sprejel rebalans proračuna, v katerem je zagotovil milijon evrov za subvencioniranje položnic. Delno gre za subvencijo 10 evrov na megavatno uro dobavljene toplote, delno pa za energijsko-toplotni dodatek, s katerim bodo najrevnejšim pokrili največ 150 evrov stroškov mesečno. V civilni iniciativi so se sestali tudi z direktorjem velenjske komunale Gašperjem Škarjo, ki jim je, kot trdijo, ponudil samo obročno odplačevanje ali odlog plačila januarskih položnic za ogrevanje. Poleg tega so v Termoelektrarni Šoštanj, ki toplo vodo kot odvečni produkt prodaja Komunalnemu podjetju Velenje, variabilni del cene znižali za šest odstotkov. V iniciativi vztrajajo, da je treba ljudem pomagati takoj.
Direkcija za infrastrukturo je zavrnila obe ponudbi za izgradnjo osrednjega dela nove ljubljanske železniške postaje. Javno naročilo za gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane bodo na direkciji, ki sodi pod infrastrukturno ministrstvo, ponovili. Obe ponudbi namreč presegata zagotovljena sredstva. Ob objavi razpisa so na direkciji vrednost del ocenili na slabih 167 milijonov evrov z davki. Za izgradnjo so se potegovali v podjetju VOC Celje, ki bi dela izvedlo za skoraj 300 milijonov evrov. Cenejša ponudba, ki jo je oddal konzorcij ljubljanskega gradbenega podjetja Slovenskih železnic, Kolektorja, CGP-ja in GH Holdinga, je znašala skoraj 261 milijonov evrov.
Izraelska vojska je začela z obstreljevanjem obrobja mesta Rafa, kamor je pred tem izgnala več kot polovico dvomilijonskega prebivalstva okupirane Gaze. Obrambni minister Joav Galant je zatrdil, da so brigado palestinskega Hamasa v Khan Junisu razpustili, zato lahko z genocidno ofenzivo nadaljujejo proti jugu. Rafa leži ob meji z Egiptom, zato se Palestinci od tod nimajo kam umakniti – razen v Egipt. Od sedmega oktobra je izraelska vojska v Gazi pobila več kot 27 tisoč ljudi. Racije stalno izvaja tudi na okupiranem Zahodnem bregu. Poleg tega Palestince na Zahodnem bregu napadajo judovski naseljenci. Po podatkih Združenih narodov so samo od oktobra izvedli več kot 500 napadov. Ameriški predsednik Joe Biden je zdaj sprejel izvršni ukaz, s katerim Združene države Amerike z zamrznitvijo njihovega premoženja grozijo štirim naseljencem.
Newyorško okrožno sodišče je Joshui Schulteju izreklo 40-letno zaporno kazen za vohunjenje, računalniško hekanje, nespoštovanje sodišča, laganje FBI-ju in posedovanje otroške pornografije. Sodišča so nekdanjega uslužbenca obveščevalne agencije Cia zaradi posredovanja tajnih dokumentov WikiLeaksu obsojala od leta 2020. Schulteja preganjajo z očitki, da je kot programer Cie izvedel največjo krajo podatkov v zgodovini agencije, kot so sporočili z zveznega ministrstva za pravosodje. Dokumente, za razkritje katerih so Schulteja obsodili, je WikiLeaks začel objavljati leta 2017 pod nazivom Trezor sedem. Razgrinjajo podrobnosti o programih, s katerimi je obveščevalna agencija v obdobju od leta 2013 do leta 2016 vdirala v spletne brskalnike, kot so Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge in Opera, operacijske sisteme mobilnih telefonov, kot sta Android in iOS, ter računalniške sisteme od Windowsa do macOSa in Linuxa. Ciina interna preiskava je ugotovila, da so dokumenti razkrivali 91 od 500 programov, ki so jih uporabljali v letu 2016. O izročitvi ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v roke ameriških organov pregona bo londonsko visoko sodišče znova odločalo 20. in 21. februarja. Britanske oblasti so Assangea že odločene izročiti, a je prek odvetnika uveljavljal še zadnje možnosti pritožb.
OFF sta pripravila vajenec Petar in Martin.
Vir fotografije: STA
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Marike Grubar in njeni boysi, ki so jo pred desetletjem tudi nadlegovali so se ponovno izkazali za vec kot nesposobne…
Komentiraj