OFF evropske demokracije

Aktualno-politična novica
7. 11. 2019 - 15.00
 / OFF

izrael-iran-zda
"Eden večjih obveščevalnih dosežkov Izraela"
 / 11. 5. 2018
Iran je ponovno začel z bogatenjem urana v centru Fordov. Bogatenje urana na tej lokaciji je bilo ustavljeno leta 2015 v skladu z dogovorom o iranskem jedrskem programu, ki ga je Iran podpisal s skupino držav P5 plus ena, to so stalne članice varnostnega sveta in Nemčija. Po odstopu Združenih držav Amerike od sporazuma pred dvema letoma Iran postopoma razširja aktivnosti jedrskega programa, do zdaj pa ga še ni v celoti ponovno zagnal. Iran prav tako ni povedal, do katere stopnje namerava obogatiti uran. Sporazum Iranu dovoljuje proizvodnjo urana, obogatenega do stopnje, ki je primerna za uporabo v jedrskih elektrarnah, ne pa na višjo stopnjo, ki bi omogočala izdelavo jedrske bombe. Iran še vedno sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Včeraj je zavrnil obisk ene od inšpektoric agencije v drugem obratu, druge inšpekcije pa potekajo tako, kot je predvideno v dogovoru. 

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer predlaga, da bi Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija po brexitu formalizirale svoje sodelovanje. Skupinica, imenovana E3, bi po njenem predlogu razširila delovanje na vsa varnostna področja in dobila stalno obliko ter se razširila. Nemčija želi v zadnjih letih povečati svojo vlogo v mednarodnih institucijah, kot je na primer Organizacija združenih narodov, in tako med drugim zagovarja povečanje števila stalnih članic Varnostnega sveta, v katerem danes sedijo zmagovalke druge svetovne vojne, prizadeva pa si tudi, da bi si sedež v Varnostnem svetu delila s Francijo, kar slednja pričakovano zavrača. 

Evropska komisija ima novo predsednico
 / 17. 7. 2019
Ostajamo v Nemčiji. Kabinsko osebje Lufthanse je začelo dvodnevno stavko, zaradi česar bo odpovedanih približno 1300 letov. Gre za največjo stavko do sedaj. Z vodstvom družbe se pogaja sindikat kabinskega osebja UFO, ki ne predstavlja zgolj Lufthanse, ampak tudi hčerinske nizkocenovne prevoznike. Zakonitost stranke je potrdilo sodišče v Frankfurtu in tako zavrnilo navedbe vodstva Lufthanse, ki je med pogajanji trdilo, da omenjeni sindikat ne more biti sindikalni predstavnik zaposlenih zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvolitvi vodstva sindikata. Iz nemškega nacionalnega prevoznika so sicer danes sporočili, da poslujejo uspešno in da so v zadnjih treh mesecih ustvarili 1,15 milijarde evrov dobička, štiri odstotke več kot lani.  

Romunija bo za evropskega komisarja oziroma komisarko predlagala dva kandidata. Iz Bukarešte so najprej sporočili, da bo njihov kandidat poslanec Evropske ljudske stranke Siegfried Muresan, sedaj pa je nova desnosredinska vlada Ludovica Orbana na to mesto predlagala še Muresanovo kolegico Adino Valean. Končna izbira bo prepuščena predsednici prihajajoče komisije Ursuli von der Leyen. Uradno se je za to premier Orban odločil po pogovoru s predsednikom Klausom Iohannisom, verjetno pa je na odločitev vplivala tudi želja von der Leyen po spolni uravnoteženosti. 

Mednarodno kazensko sodišče je nekdanjemu vodji milice v Demokratični republiki Kongo Boscu Ntagandi izreklo zaporno kazen tridesetih let, kar je največ v zgodovini sodišča. Ntaganda je med drugo kongovsko državljansko vojno vodil milico Domoljubne sile za osvoboditev Konga v z rudami bogati pokrajini Ituri ob meji z Ruando. Sodišče je tako presodilo, da je bila milica odgovorna za poboje civilistov, posilstva in rekrutiranje otrok vojakov. Ntaganda, ki so mu začeli soditi leta 2015, je bil prvi osumljenec, ki se je  Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu predal prostovoljno, v svojo obrambo pa je vztrajal, da je deloval po ukazih nadrejenih.

V japonskem parlamentu se po dveh letih ponovno začenja uradna razprava o spremembi ustave. Premier Šinzo Abe in njegova vladajoča Liberalno-demokratska stranka se zavzemata za spremembo devetega člena ustave, ki omejuje naloge japonske vojske zgolj na obrambo države. Razprava se je začela s poročilom večstrankarske skupine poslancev, ki je letos na mali evropski turneji demokracije obiskala Nemčijo, Ukrajino, Litvo in Estonijo, kjer so se informirali o spreminjanju ustave in izvedbi referendumov. Čeprav je nemška ustava nastala v podobnih okoliščinah kot japonska, torej so jo diktirale okupacijske sile, je bila nemška ustava po vojni spremenjena 63-krat, japonska pa še nikoli. Abejev načrt je sedaj sprememba zakona o referendumu, ki bo omogočila lažje glasovanje. Nato bosta o spremembi ustave glasovala oba domova parlamenta. Tu bo potrebna dvotretjinska večina, in če bo to glasovanje uspešno, bodo o spremembah predvidoma glasovali še volivci na referendumu.

Končuje se nesrečna koalicija-nekoalicija Levice in vlade.  Odbor državnega zbora za finance je prepričljivo zavrnil novelo zakona o prispevkih za socialno varnost, ki jo je Levica predlagala kot del zakonskega paketa za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. O ukinitvi dopolnilnega zavarovanja naj bi že včeraj glasovala tako odbor za finance kot tudi odbor za zdravstvo. V prvem je včeraj zmanjkalo časa in se je seja nadaljevala danes, obravnava na odboru za zdravstvo pa je bila prekinjena, potem ko je koalicija želela glasovanje o devetih amandmajih k predlogu Levice. V Levici so že včeraj povedali, da dopolnila pomenijo odmik od nameravane vključitve dopolnilnega zavarovanja v obvezno in da zaradi tega ne bodo več podpirali manjšinske vlade ter so sedaj v polni opoziciji.

Predsednik sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endra Mesaroš obtožen blatenja dobrega imena delodajalca
 / 24. 7. 2017
Vrhovno sodišče je potrdilo predhodni odločitvi sodišč prve in druge stopnje, da je Ljubljanski potniški promet leta 2013 neupravičeno prenehal plačevati poklicno zavarovanje za voznike avtobusov. Odločitev je razveselila sindikate, ki napovedujejo podobne tožbe tudi v drugih podjetjih. V LPP-ju trdijo, da so do takega plačila upravičeni zgolj vozniki, ki dejansko vozijo 80 odstotkov delovnega časa in letno prevozijo najmanj 60 tisoč kilometrov. Podlago za to so našli v sklepu komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ta pa temelji na družbenem sporazumu iz leta 1974, ki je bil takrat sklenjen zaradi voznikov Kompasa. LPP je s plačevanjem poklicnega zavarovanja prenehal leta 2013 po sprejemu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa,  da bo vlada določila zdravju škodljiva delovna mesta, kar pa se še do danes ni zgodilo. Odločitev komentira Damjan Volf iz Sindikata  voznikov avtobusov Slovenije. 

Izjava

Danes se odpirajo prijave na avdicijo za nove člane aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Prijave sprejemamo do 18. novembra. Za prijavo pošlji kratek življenjepis in do 500 besed dolg komentar poljubnega družbeno-političnega dogodka na avdicija.apr@radiostudent.si. Ponavljamo: avdicija.apr@radiostudent.si!!!

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.