Varnostni svet Organizacije združenih narodov se ni uspel dogovoriti o izjavi, ki bi obsodila letalski napad na zbirni center za migrante v libijski prestolnici Tripoli, v katerem je umrlo 53 ljudi. Izjavo, ki je bila usklajena in jo je predložil Združeno kraljestvo, na koncu ni bila sprejeta, saj je niso podprle Združene države Amerike. Posebni odposlanec OZN za Libijo Ghassan Salamé  je povedal, da je napad nedvomno vojni zločin. Vlada narodne enotnosti, ki je nastala v diplomatskem procesu pod okriljem OZN in je bazirana v Tripoliju, je za napad obtožila sile generala Khalife Haftarja, ta pa jim ni ostal dolžan in je dejal, da so za napad v resnici odgovorne vladne sile. Haftar, ki poveljuje Libijski narodni vojski in obvladuje večji del države, je aprila letos svojim silam ukazal ofenzivo na prestolnico. 

Haftar je ta teden sicer razjezil tudi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, saj je mornarica, ki ji poveljuje, zasegla civilno turško ladjo in prijela šest turških državljanov, zaradi česar ga je Erdogan označil za nič več kot pirata. Haftarjeve sile trdijo tudi, da so v bližini Tripolija sestrelili turško brezpilotno letalo. Turčija je ena   največjih podpornic tripolijske vlade narodne enotnosti, ki jo oskrbuje tudi z naprednim orožjem, kot so brezpilotna letala.

Besedna vojna se je vnela tudi med Londonom in Pekingom. Britanska vlada ne izključuje možnosti uvedbe sankcij proti Kitajski zaradi spora glede ravnanja v Hongkongu. Zaradi spora je bil poleg tega danes na pogovor na britansko zunanje ministrstvo poklican tudi kitajski ambasador v Londonu.  Kitajska je britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta zaradi njegovega komentarja glede protestov v Hongkongu obtožila vmešavanja v interne kitajske zadeve. Hunt, ki je sicer trenutno precej zaposlen z volilno bitko - bori se namreč, da bi postal voditelj britanske konservativne stranke in s tem naslednik Therese May na Downing streetu številka 10 - je v ponedeljek povedal, da Združeno kraljestvo podpira mirne proteste v Hongkongu, in opozoril Kitajsko, naj ne uporabi protestov kot izgovor za represijo. V Pekingu so izjave označili za nedopustne in Hunta obtožili, da, citiramo: “fantazira o uveli slavi britanskega kolonializma”. Združeno kraljestvo je sicer Kitajsko že večkrat obtožilo, da ne spoštuje sporazuma o predaji Hongkonga Kitajski leta 1997 in načela “ena država, dva sistema”, zapisanega v sporazumu. 

Hongkonška policija je medtem aretirala dvanajst ljudi v zvezi s ponedeljkovimi protesti ob obletnici vrnitve Hongkonga Kitajski, med katerimi so protestniki vdrli v tamkajšnji parlament.

Vračamo se v Afriko. Danes bi morale v Alžiriji potekati predsedniške volitve, a so bile te prestavljene. Namesto volitev je začasni predsednik in predsednik zgornjega doma parlamenta Abdelkader Bensalah Alžircem ponudil začetek dialoga, v katerem bi določili, kako naj bi potekale volitve. Kdaj naj bi volitve potekale, Bensalah tudi tokrat ni določil, je pa povedal, da vojska ne bo del dialoga. Včeraj so sicer v Alžiriji potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali nadaljevanje političnih reform. Med drugim protestniki zahtevajo tudi odstop Bensalaha, ki je bil tesni zaveznik bišega predsednika Abdelaziza Bouteflike. Ta je po množičnih protivladnih protestih odstopil 2. aprila.  Zaradi protestov je včeraj že odstopil predsednik spodnjega doma parlamenta Mouad Bouchareb.

Selimo se na Balkan. Oblasti v Bosni in Hercegovini bodo po poročanju časopisa Oslobođenje prevzele dva nastanitvena centra u Bihaću, ki jih sedaj vodi Mednarodna organizacija za migracije. Centra bo prevzela služba za tujce Bosne in Hercegovine.  Več razloži naš novinarski kolega na službeni poti v Veliki Kladuši Matej Zwitter:

Izjava

Razlogi za to potezo še niso znani oziroma lahko o tem le sklepamo iz interesov vpletenih.

Izjava

Ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o duševnem zdravju v neskladju z ustavo. Po mnenju sodišča obstoječa zakonska ureditev sprejema oseb v varovani oddelek ni skladna z ustavnim načelom varovanja osebne svobode in varstva človekove osebnosti. Sodišče je odločalo o ustavni pritožbi zoper sodno odločbo, s katero je bil odrejen sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njene privolitve. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je povedal, da so na njegovem uradu na pomanjkljivosti Zakona o duševnem zdravju opozarjali v vsakem letnem poročilu od sprejetja zakona leta 2008 ter da odločitev opozarja na nujnost ukrepanja. Ministrstvo za zdravje je sicer ob lanskem poročilu varuha za človekove pravice povedalo, da pripravlja spremembo zakona in da bo predlog v javno obravnavo poslalo do konca  leta 2018, kar pa se do danes še ni zgodilo. Država ima sedaj devet mesecev časa, da odpravi neustavnost. Več v OFFsajdu ob petih.