Čadski zunanji minister Abderaman Koulamallah je oznanil, da država prekinja obrambno sodelovanje s Francijo, zaradi česar se bo moralo okrog tisoč francoskih vojakov umakniti iz države. Koulamallah je dejal, da je Čad suverena država, prekinitev sporazuma pa bi ji omogočila ponovno evalvacijo zavezništev. Poteza predstavlja odmik od dosedanje prakse države, ki je redno sodelovala z Zahodom, zadnje čase pa poglablja sodelovanje z Rusijo. Z umikom bo Francija tudi dokončno izgubila vojaško navzočnost na območju Sahela. V zadnjih dveh letih je morala Francija svoje vojake umakniti iz Malija, Nigra in Burkine Faso. Koulamallah ob tem ni navedel roka, do katerega morajo francoske enote zapustiti čadsko ozemlje. Podobno izjavo je za francosko državno televizijo podal senegalski predsednik Bassirou Diomaye Faye. Dejal je, da bi morala Francija ob obeležitvi 80 let od francoskega kolonialnega pokola v državi zapreti svoje vojaške baze v Senegalu. Faye  je ob tem zatrdil, da je od francoskega predsednika Emmanuela Macrona prejel pismo, v katerem je priznal francosko krivdo za pokol v Thiaroyeju 1. decembra leta 1944. V Senegalu je sicer trenutno nameščenih okoli 350 francoskih vojakov.

Romunsko ustavno sodišče je soglasno odločilo v prid ponovnemu preštetju vseh glasov, oddanih v prvem krogu predsedniških volitev. Pritožbo zoper rezultat je vložil devetouvrščeni kandidat na volitvah Cristian Terheș. Ta zatrjuje, da je drugouvrščena Elena Lasconi volilno kampanjo v medijih izvajala tudi po začetku volilnega molka, kar naj bi vplivalo na njeno uvrstitev v drugi krog. Lasconi je namreč prehitela socialdemokratskega kandidata in trenutnega premierja Marcela Ciolacuja za manj kot tri tisoč glasov, po romunski zakonodaji pa so lahko volitve razveljavljene, če kršitve volilnih pravil vplivajo na pridobitev mandata v prvem krogu ali na zaporedje kandidatov, uvrščenih v drugi krog. Kdorkoli se bo na koncu uvrstil v drugi krog, se bo spopadel s skrajno desnim kandidatom Călinom Georgescujem, ki je nepričakovano dobil največ glasov. Ustavno sodišče je na isti seji zavrnilo zahtevo za razveljavitev volitev, o podobni zahtevi pa bo odločalo tudi danes.

Protestniki v Gruziji so ponovno na ulicah, potem ko je premier Irakli Kobakhidze napovedal, da bo vlada odložila pristopna pogajanja za priključitev Evropski uniji do leta 2028. Par ur pred tem je Evropski parlament sprejel nezavezujočo resolucijo, ki zavrača rezultate gruzijskih oktobrskih parlamentarnih volitev in poziva vlado k razpisu ponovnih volitev. Kobakhidze je potezo Evropskega parlamenta označil za izsiljevanje. V prestolnici Tbilisi se je tako zbralo več tisoč protestnikov, policija pa se je nadnje spravila s solzivcem in vodnim topom. Gruzijsko notranje ministrstvo je potrdilo aretacijo 43 protestnikov.

Italijanski sindikati javnega in zasebnega sektorja so pričeli osemurno splošno stavko. Razlog za stavko je predlog proračuna, ki ga je predlagala vlada Giorgie Meloni. Stavkajoči namreč menijo, da predlog ne predvideva ustreznega reševanja ekonomske in socialne krize trenutne družbe, predvsem ne rešuje rastoče blaginje in upada kupne moči, hkrati pa ohranja nezadostno financiranje javnih storitev. Stavko organizirata dva največja italijanska sindikata, to sta Italijanska splošna konfederacija dela in Italijanska zveza dela. Prekinitev dela bo sicer nekoliko krajša za delavce v prevoznem sektorju, saj je stavkovna komisija, načeloma neodvisni organ, zanje omejila stavko na štiri ure. Generalni sekretar Italijanske zveze dela Pierpaolo Bombardieri je to potezo obsodil, saj je prepričan, da je komisija popustila političnim pritiskom, predvsem ministra za infrastrukturo Mattea Salvinija. Stavke se ni udeležila krščanskodemokratska Italijanska konfederacija sindikatov, saj meni, da se »stavke ne sme izrabljati v politične namene«.

Opozicija je odpovedala blokado sodišča in državnega tožilstva v Novem Sadu, potem ko je sodišče izpustilo pet pridržanih aktivistov. Ti so bili obtoženi kaznivega dejanja nasilnega vedenja na javnem shodu zaradi domnevnega vandalizma na množičnem protestu 5. novembra. Povod za ta protest je bilo zrušenje nadstreška železniške postaje v Novem Sadu 1. novembra, v katerem je umrlo 15 ljudi. Sodišče je včeraj aktiviste izpustilo s pojasnilom, da ni bojazni, da bi omenjeni aktivisti v kratkem času ponovili kaznivo dejanje. Kljub odpovedi blokade poslopij je danes potekala akcija Ustavi se, Srbija, s katero so se poklonili žrtvam nesreče.

Sirski džihadisti so dosegli in obstreljevali Alep, drugo največje mesto v državi. Od srede dalje džihadisti hitro napredujejo in pridobivajo ozemlje, prvič od leta 2020, ko je bilo s posredovanjem Rusije in Turčije sklenjeno premirje med džihadističnim Hajat Tahrir Al Šamom ter centralno oblastjo pod vodstvom sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ta teden pa so džihadisti s pomočjo Turčije po štirih letih začeli z novo ofenzivo. V četrtek so prekinili avtocestno povezavo med Alepom in glavnim mestom Damaskom, trenutno pa so prevzeli več kot 50 novih naselij na severu Sirije.

Po zadušitvi protestov v podporo nekdanjemu zaprtemu pakistanskemu premierju Imranu Kanu je pakistanska vlada proti Kanu, njegovi ženi Bušri Bibi in več sto pripadnikom Kanove stranke Pakistanskega gibanja za pravico vložila vrsto obtožnic. Med drugim jih oblasti obtožujejo terorizma, kršitve zakona, ki prepoveduje protestne shode v prestolnici Islamabad, napadov na policijo, ugrabitev in vmešavanja v vladne zadeve. Prav tako jim očitajo neupoštevanja prepovedi zbiranja več kot štirih oseb.

Venezuelska narodna skupščina je sprejela zakon, ki huje sankcionira posameznike, ki podpirajo trenutne sankcije Združenih držav Amerike proti državi. Novi zakon sankcije proti Venezueli opisuje kot zločin proti človeštvu, od slej pa bodo podporniki teh sankcij obsojeni na zaporno kazen od 25 do 30 let. Zakon prav tako uvaja prepoved opravljanja političnih funkcij do 60 let in ureja področje medijev, saj bo lahko država prekinila delovanje medijev, ki podpirajo sankcije. Radiodifuznim medijem, ki izražajo podporo ameriškim sakcijam, grozi zaprtje, tiskanim medijem pa kazen do okoli 50 milijonov evrov. Vzporedno s sprejetjem strožjega sankcioniranja podpornikov ameriških sankcij je pred kratkim Predstavniški dom Združenih držav Amerike potrdil zakon, ki ameriškim državnim organom prepoveduje, da poslujejo z vlado venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zakon mora sicer potrditi še ameriški senat. Združene države so pritisk na Venezuelo ponovno začele stopnjevati, ko so pred dobrim tednom dni priznale Edmunda Gonzáleza Urrutio kot zmagovalca julijskih predsedniških volitev. Prav tako so napovedale nove sankcije proti osebam, ki so po njihovem mnenju vpletene v povolilno zatiranje. Spomnimo, na junijskih volitvah je glede na rezultate volilne komisije zmagal Maduro, a volilni organi niso objavili vseh rezultatov glasovanja. Opozicija ob tem vztraja, da je Gonzáles Urrutia osvojil približno dve tretjini glasov, rezultati pa so na ulice pognali množice protestnikov.

Vlada Roberta Goloba je potrdila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Ta predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj, znana tudi kot Teš, izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za okrog 35 tisoč ljudi. S tem bo tako Tešu kot Premogovniku Velenje omogočeno nadaljnje obratovanje, saj bi brez ukrepanja ob začetku naslednjega leta obe družbi šli v stečaj. Z novim zakonom bosta družbi prešli na upravljanje Slovenskega državnega holdinga, na kratko SDH. Teš bo tako toplarna za tri kurilne sezone, od leta 2025 do 2027. Posledično bo Šaleška dolina, kjer se nahajata Teš in Premogovnik Velenje, imela dve leti in pol, da se odloči za alternativni vir proizvodnje toplote namesto premoga.