OFF Golobove integritete
Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je sporočilo, da ukinja poseben status zaščite za somalijske begunce. Poseben status begunce ščiti pred deportacijo v države, ki jih ZDA smatrajo za nevarne, in jim podaja začasno dovoljenje za delo. Odločitev bo prizadela okoli 1100 somalskih beguncev. Vlada predsednika Donalda Trumpa je do somalske manjšine posebej sovražno nastrojena, ukrep pa sledi protestom proti Službi za carine in priseljevanje, znane kot ICE, v Minnesoti, kjer je največja somalijska skupnost v ZDA.
Newyorška državna tožilka Letitia James je sporočila, da so na tožilstvu dosegli sporazum s skrajno desno sionistično organizacijo Betar US, po katerem bo organizacija postopoma ukinila svoje dejavnosti v zvezni državi New York. V sporočilu je James zapisala, da je bila organizacija vpletena v preganjanje Muslimanov, Arabcev, Palestincev in Judov v New Yorku. Poleg tega je organizacija javno pozivala k nasilju nad Muslimani in glasno podpirala stopnjevanje genocida v Gazi. V primeru kršitve sporazuma bo morala organizacija plačati kazen v višini slabih 50 tisoč evrov.
Južnokorejsko tožilstvo je na seulskem sodišču zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega predsednika Yun Sukyeola. Tožilci ga zaradi neuspešnega poskusa uvedbe vojnega stanja v državi obtožujejo upora in ogrožanja liberalno-demokratične ustavne ureditve države. Yuna je lanskega aprila ustavno sodišče odstranilo s položaja predsednika države, novembra pa ga je posebni tožilec obtožil pomoči sovražni Severni Koreji, za kar mu prav tako grozi smrtna kazen.
Vlada države Niger je odvzela licence okoli tridesetim prevoznikom in tovornjakarjem, ki niso želeli dostavljati goriva v Mali. V Maliju so oktobra in novembra džihadistične milice več mest odrezale od dobavnih poti, kar je povzročilo pomanjkanje goriva. Niger je v znak solidarnosti v malijsko prestolnico Bamako poslal 82 tovornjakov z nafto, ki jih je varovalo vojaško spremstvo. Mali se še vedno sooča s pomanjkanjem goriva, zaradi česar so v preteklih dneh odpovedali več letov na letališču v Bamaku.
Vozniki tovornjakov iz Srbije ter Bosne in Hercegovine so napovedali, da bodo zaradi težav z elektronskim sistemom vstopa in izstopa 26. januarja blokirali vse tovorne mejne prehode proti schengenskemu območju. Za blokado so se odločili, ker sistem omejuje število delovnih dni znotraj schengenskega območja na 90 dni v obdobju 180 dni. Če oblasti v državi znotraj schengenskega območja ugotovijo, da je voznik tovornjaka presegel kvoto, ga lahko prisilno vrnejo v izvorno državo. Po besedah predsednika Združenja za mednarodni transport iz Srbije Neđa Mandića skoraj nobena država ne izpolnjuje od tri do pet odstotkov prevozov v skladu s pogodbami. To pomeni, da praktično vse prevoze tovora, ki ga evropska podjetja kupijo ali prodajo, opravljajo vozniki iz Srbije in Bosne.
Italijansko notranje ministrstvo bo v prvih treh mesecih letošnjega leta v Furlanijo – Julijsko krajino poslalo dodatnih 124 policistov, ki bodo sodelovali pri nadzoru meje. Slabo polovico vseh policistov bo notranje ministrstvo poslalo v Trst, nekaj manj, 44, bodo poslali v Gorico, Videm pa bo dobil 21 mejnih policistov. Medtem je italijanski policijski sindikat Silp Cgil sporočil, da so se z notranjim ministrstvom dogovorili, da se marca končajo napotitve policistov iz drugih delov države v Furlanijo za pomoč pri nadzoru meje s Slovenijo. Namesto tega predvidevajo ustanovitev posebne mobilne enote za nadzor meje, ki bo imela sedež v Gorici.
Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je v zadevi Bobnar ugotovila kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Po mnenju KPK je Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo. Sporočili je Golob poslal novembra 2022, v njih pa izrazil zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji in neukrepanjem glede tega. KPK trdi, da Golob ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji in podajanje kakršnihkoli usmeritev, saj da je to v nasprotju s tretjo točko četrtega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Golob, ki je pred državnozborskimi volitvami leta 2022 v primeru, da KPK ugotovi kršitev zakona o integriteti, obljubil odstop, je sporočil, da ne namerava odstopiti, saj da »najvišja integriteta je držati besedo do volivcev«.
Odbor državnega zbora za pravosodje je v drugi obravnavi podprl predlog zakona za zaščito pred tako imenovanimi Slapp tožbami. Gre za strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti, ki so pogosto očitno neutemeljene in pretirane, njihov glavni namen pa sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja. Predlog zakona med drugim predvideva plačilo varščine, pomoč in podporo upravičencu, hitro obravnavo in zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov, denarno kazen ter objavo sodbe.
Na odboru državnega zbora za notranje zadeve pa je bil zavrnjen paket zakonov, ki bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. Paket je predvideval, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Omejitev bi veljala še pet let po prestani ali zastarani kazni ali opustitvi prestajanja kazni. Zataknilo se je pri glasovanju o dopolnilih k noveli zakona o volitvah v državni zbor, saj je za sprejetje glasovalo devet članov odbora, torej en manj od potrebne dvotretjinske večine.
Dodaj komentar
Komentiraj