Sudanska vojska je sporočila, da je prevzela nadzor nad mestom Vad Madani v osrednjem delu države in tako iz mesta izrinila paravojaške Sile za hitro posredovanje. Poraz je po Telegramu sporočil tudi voditelj Sil za hitro posredovanje Mohamed Hamdan Dagalo. Prevzem nadzora sudanske vojske nad Vad Madanijem sicer sledi osvojitvi drugega največjega mesta v Sudanu Omdurmana prejšnji teden. Državljanska vojna v Sudanu med vladnimi silami in paravojaškimi enotami se je začela aprila leta 2023, zdaj izgubljeno mesto Van Madani pa so Sile za hitro posredovanje nadzorovale od decembra leta 2023. Sile še vedno nadzorujejo del zvezne države Gezira, v kateri se nahaja Van Madani, prav tako ima nadzor nad večino zahodne regije Darfur in v regijah na jugu Sudana.

Iz Sudana pa v sosednji Čad. Glede na vmesne rezultate parlamentarnih volitev, ki so potekale konec decembra, je zmagalo Domoljubno gibanje za odrešitev, ki si je zagotovilo 124 od 188 sedežev v državni skupščini. Sočasno s poslanci parlamenta so volivci izbirali tudi predstavnike v pokrajinskih skupščinah in lokalnih svetih. Vodja zmagovalne stranke, predsednik Mahamat Idriss Deby, ki je bil za predsednika izvoljen maja lani, sicer državo vodi vse od leta 2021, ko se je po smrti očeta Idrissa Debyja Itna, ki so ga ubili džihadistični uporniki, oklical za začasnega voditelja. Deby Itno je državi vladal tri desetletja, zadnje parlamentarne volitve pa so potekale leta 2011. Poslancem se je nato mandat iztekel leta 2015, volitve pa so od takrat večkrat prestavili. Po prevzemu oblasti 2021 je Idriss Deby razpustil parlament in vzpostavil enoletni vojaški svet, prehodno obdobje pa je nato oktobra 2022 podaljšal še za dve leti, kar je sprožilo množične proteste. Decembra leta 2023 so volivci na ustavnem referendumu potrdili novo ureditev, ki uvaja zgornji dom parlamenta, polpredsedniški sistem, ki bo nadomestil leta 2018 uveljavljeni predsedniški sistem, in upravno delitev države na 23 provinc. 

Ostajamo v Čadu, kjer je francoska vlada čadskim oblastem predala nadzor nad vojaško bazo Abéché na vzhodu države. Državo je tako zapustilo več konvojev z vojaško opremo in okoli 100 vojakov. Umik sledi novembrski zahtevi oblasti v Čadu, da se vojska nekdanje kolonizatorke postopoma umakne do konca leta 2025. Francoski vojaki so začeli afriško državo zapuščati v začetku decembra. V mestu Abeché so sicer v preteklosti večkrat potekali protesti, na katerih so ljudje pozivali k umiku francoske vojske, a so čadske oblasti shode vselej zatrle. Francija, ki je imela v Čadu nastanjenih okoli 1000 vojakov, mora tako zapustiti še eno državo na območju Sahela. Njene imperialistične težnje so v preteklosti zatrle že Burkina Faso, Niger in Mali, decembra lani pa sta se odločitvi Čada pridružila tudi Slonokoščena obala in Senegal. 

Izraelska genocidna vojska je v Gazi v zadnjem dnevu ubila vsaj 33 ljudi. Pet jih je ubila v napadu na šolo Salah Al Din v mestu Gaza, ki je služilo kot zavetišče za razseljene Palestince, in vsaj enajst v zračnem bombardiranju drugih stanovanjskih sosesk v istem mestu. Mesto Gaza je bombardirala tudi izraelska mornarica, vsaj dva Palestinca so ubili z obstreljevanjem z morja. V obleganju severa enklave je v dobrih treh mesecih izraelska vojska po podatkih ministrstva za zdravstvo v Gazi ubila okrog 5000 ljudi in jih še dvakrat toliko ranila. Vodovodno infrastrukturo v mestu Gaza je izraelska vojska uničila, dostava vode s tovornjaki pa je prekinjena že peti dan. Dva tedna pred rokom za umik iz Libanona po premirju z antisionističnim gibanjem Hezbolah pa je izraelska vojska ponoči in zjutraj bombardirala mesta Kfar Kila, Džanta in Nabatije. Izraelski vojaki hkrati napadajo mesto Al Hijam. Izraelska vojska kot izgovor za kršenje premirja navaja uničevanje Hezbolahovih tihotapskih poti za orožje.

Protestniki v nemškem kraju Riesa so blokirali cesto in s tem blokirali dostop do prizorišča, kjer je potekal kongres skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. S tem so protestniki, zbralo se jih je okrog 10 tisoč, za nekaj ur zamaknili izvedbo kongresa. Policija je na cestah postavila kordone, a so protestniki skušali prodreti skoznje, nakar se je nanje spravila s solzivcem. Na kongresu so delegati sicer za kanclersko kandidatko izbrali vodjo stranke Alice Weidel. Dan kasneje so delegati izglasovali tudi ločitev od sedanjega podmladka stranke Mlada alternativa, ki jo nemške obveščevalne službe uvrščajo med ekstremistične organizacije. 

Protest je potekal tudi v Rimu, kjer se je več sto ljudi zbralo v spomin na mladeniča Ramyja E., ki je novembra umrl v nesreči med policijskim zasledovanjem. Ramy se je s prijateljem vozil na skuterju, ko jima je začela slediti milanska policija. Fanta sta skušala pobegniti, a sta med zasledovanjem policije padla, Ramy pa je zaradi poškodb v nesreči umrl. Vse od takrat v Italiji potekajo protesti, protestniki namreč policiji očitajo, da je Ramyja, sicer egiptovskih korenin, zasledovala iz rasističnih vzgibov, padec pa je po njihovih navedbah povzročila namerno. Na tokratnem shodu so protestniki začeli v bližnjo trgovino in policijska vozila metati dimne bobme in molotovke, policisti pa so nato uporabili gumijevke. V spopadu med protestniki in represivnimi organi je bilo ranjenih osem policistov. Sorodni protesti so potekali tudi v Bologni, kjer so protestniki vdrli v sinagogo, v policiste metali kamenje in zažigali smetnjake. 

Po vseh preštetih glasovih je drugi krog hrvaških predsedniških volitev osvojil dosedanji predsednik Zoran Milanović, ki prihaja iz socialdemokratske stranke. Z dobrimi 74 odstotki glasov si je zagotovil še en mandat in premagal tekmeca iz vladajoče Hrvaške demokratske zveze, krajše HDZ, ki je osvojil okoli 25 odstotkov glasov. Milanović je zmagal v vseh županijah, največji delež glasov pa je osvojil v Istri, in sicer 90 odstotkov. Znova izvoljeni predsednik je tako dosegel najboljši izid v drugem krogu predsedniških volitev od hrvaške osamosvojitve, pred tem je to uspelo Stjepanu Mesiću leta 2005, ko je osvojil nekaj manj kot 66 odstotkov glasov. Kot je Milanović za novinarje povedal na dan volitev, s predvolilno kampanjo nasprotnika ni bil zadovoljen.

Milanović

V nagovoru podpornikom po zmagi je Milanović zasluge za rezultat pripisal vladi.

Milanović

Na ulicah Bukarešte se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki nasprotujejo odločitvi romunskega ustavnega sodišča, da razveljavi prvi krog novembrskih volitev, na katerih je zmagal skrajno desni kandidat Călin Georgescu. Romunska vlada je po navodilih sodišča prejšnji teden naznanila nov datum predsedniških volitev, potekale naj bi 4. maja. Protestniki zahtevajo, da se glasovanje nadaljuje kot pred preklicem, torej da se izvede drugi krog. Ustavno sodišče je rezultate prvega kroga po ponovnem štetju sprva potrdilo, nato pa je izid razveljavilo zaradi domnevnega tujega vmešavanja.

Po podatkih srbskega Arhiva javnih zborovanj se je na včerajšnjem protestu v Beogradu zaradi nesreče v Novem Sadu zbralo okoli 28 tisoč ljudi. Ti so blokirali več ulic okoli stavbe ustavnega sodišča. Soroden protest je potekal tudi v Nišu, kjer je množica blokirala dve križišči v bližini univerzitetnega poslopja. Protesti in blokade fakultet ter srednjih šol po vsej Srbiji zaradi zrušitve nadstreška v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 15 ljudi, potekajo od začetka novembra. 

Mestna občina Ljubljana je začela s sečnjo drevja na Grajskem griču, zaradi česar bo do petka zaprtih več pešpoti na Ljubljanski grad. Popolna zapora bo potekala na osmih točkah, in sicer na Osojni poti, Cesti slovenskih kmečkih uporov, Lončarski stezi, Mačji stezi, Grajskem drevoredu, Za ograjami, Lutkarski poti in Osojni stezi. Na omenjenih poteh je občina najela tudi službo za varovanje Valina. Na grad se bo sicer mogoče povzpeti predvsem z južne in vzhodne smeri, kjer bodo poti prehodne. Sečnjo dreves bo izvedlo podjetje Tisa, ki je bilo edino prijavljeno na občinskem razpisu. Podjetje je bilo tudi del Komisije za načrtovanje in nadzor območij urbanih gozdov – Grajski grič, ki jo je novembra ustanovila občina in ki je odločala o izvedbi sečnje.