Razsežnosti ponedeljkovih pogovorov notranjih ministrov držav na balkanski begunski poti, z izjemo Hrvaške, ki so potekali v Ljubljani, se izrisujejo. Včeraj je slovenska policija neformalno, pa tudi neuspešno, skušala na Hrvaško vrniti begunce, ki naj bi Evropo želeli doseči zaradi ekonomskih razlogov, danes pa je Ljubljana Zagrebu tudi uradno sporočila, da bo begunce, za katere se upravičeno domneva, da spadajo pod kategorijo tako imenovanih ekonomskih migranotov, vračala na Hrvaško. Notranji minister Hrvaške Ranko Ostojič se je že odzval, navajamo: “Ta zahteva za nas ni sprejemljiva”. Sta pa Srbija in Makedonija včeraj najavili, da bosta vstop v državo odslej omogičili le beguncem, ki prihajajo iz vojnih območij.

Na račun beguncev pa se povečuje tudi sovražnost med srednjeameriškimi državami. Kubanskim beguncem, ki so poleteli do Ekvadorja, prijateljske države, ki ne zahteva vize, nato pa prek Kolumbije, Paname in Kostarike dosegli Nikaragvo, grozi prisilno vračanje na zaenkrat še komunistično otoško državo. Več tisoč Kubancev je obtičalo na meji z Nikaragvo, ki jim zanika vstop v državo, navkljub zahtevi Kostarike, da za begunce vzpostavi humanitarni koridor proti severu. Oglasila se je Havana, ki trdi, da so za naval novih poskusov doseganja Združenih držav Amerike krive slednje, saj kubanskim beguncem omogočajo lažjo odobritev statusa begunca, kar pa da ne odraža otoplitve odnosov med državama, ki se odvijajo v zadnjem letu.

Streljanje in eksplozije v Parizu ter ozemeljske zahteve v južnokitajskem morju so sicer zasenčile osnovni namen vrha Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja, krajše APEC, ki ta čas poteka na Filipinih, pa vendar to ni zaustavilo tisoče protestnikov, da izrazijo srd nad prevlado kapitala. Osnovni namen srečanja, kjer sicer voditelji poskušajo zgladiti ozemeljski spor med Kitajsko in drugimi državami in svetu sporočiti zapriseženost boju proti terorizmu, je vzpostavitev še večjega prostotrgovinskega območja. Študentje, etnične skupine, delavci so si nadeli ime ‘Koalicija ljudi proti koaliciji zatiralcev’, več desettisoč pripadnikov represivnih sil pa z vodnimi topovi in drugimi sredstvi skrbi, da glas ljudstva ne bo zmotil srečanja voditeljev.

Iz pomembne članice APEC-a, Kitajske, pa prihaja nevzpodbudna novica. Zaokroži jo mikrobiolog Timothy Walsh iz Univerze v Cardiffu, navajamo: “Vzpostavljeni so vsi ključni dejavniki za svet brez delujočih antibiotikov.” Strokovnjaki sicer že desetletje opozarjajo, da znanost izgublja v tekmi z mikroorganizmi, identifikacija mutacije bakterije med prašiči na Kitajskem pa potrjuje črnogledi scenarij. Mutacija, poimenovana MRC-1 naj bi zaradi svoje narave zlahka prešla v druge vrste bakterij in jim omogočila obrambo pred vsemi danes znanimi antibiotiki. Domnevno naj bi se že razširila v Laos in Malezijo, zaradi svojih značilnosti pa se bo po predvidevanju strokovnjakov med številne vrste mikroorganizmov razširila po vsem svetu. Komentar ob študiji, objavljeni v uglednem strokovnem časniku Lancet, se glasi: “Če ne pride do izjemnih premikov, bo kmalu prišel dan, ko bo zdravnik pacientu rekel: ‘Sorry’ vaše okužbe ne moremo pozdraviti.”

Francoski premier Manuel Valls je v nagovoru parlamentu tudi s svarjenjem pred kemičnim in biološkim napadom prepričal zakonodajalce v potrditev predloga zakona, ki izredne razmere v državi podaljšuje za tri mesece. Vladni predlog poleg podaljšanja izrednih razmer predvideva spremembe več zakonov - med drugim zaostruje pravila glede hišnega pripora, v času izrednih razmer omogoča prepoved organizacij, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu redu, predvideva odvzem francoskega državljanstva obsojenim napada na, navajamo, "temeljne interese države", zaostruje nadzor nad tujimi borci ter predvideva dodatnih 8500 zaposlitev v francoskem varnostnem aparatu. Povečani kontroli se ne bodo izognila niti javna občila, zaprle se bodo vsaj tiste mošeje, za katere obstajajo indici, da širijo skrajne ideje, vzpostavila pa se bo tudi služba s ciljem preprečevanja radikalizacije mladih.

V stilu ‘pa še to’ omenimo, da nizozemski parlament razpravlja o vladnem predlogu možne vzpostavitve tako imenovanega “mini” schengena, v katerem bi bili poleg Nizozemske le še Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je po nujni seji odbora Državnega zbora za obrambo napovedala, da bo Slovenija v vrsti ukrepov pri spopadanju s tako imenovano migrantsko krizo povečala število vojakov, ki so v sodelovanju s policijo potrebni pri varovanju državne meje in pri izvajanju ostalih nalog. V splošni histeriji po terorističnih napadih v Parizu so se odločili vpoklicati pogodbene rezerviste Slovenske vojske, teh je 914. Ukaz bo po njenih besedah s strani načelnika generalštaba Andreja Ostermana izdan še danes. Obenem si na ministrstvu prizadevajo povečati število pogodbenikov na 1.500, obvestili so že tudi vse tiste, ki so vojaški rok služili prostovoljno. Kljub temu, da tudi po podatkih policije razlogov za posredovanje med begunci skoraj ni, vse skupaj že spominja na čase vojne vihre.

Uradno se je pričela referendumska kampanja o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kot so napovedale, so se vanjo vključile stranke SMC, NSi, Sd, Zaab, SDS in ZL. Referendum bo potekal 20. decembra, da bo zavrnjen, pa se mora po novi referendumski ureditvi proti njemu opredeliti tako večina glasov kot tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Spomnimo, da je bil omenjen zakon, ki ga je predlagala Združena levica, s strani ustavnega sodišča dovoljen, češ da ne posega v človekove pravice. Več o kampanji pa v offsajdu ob 17ih.