Turška policija je aretirala istanbulskega župana Ekrema Imamoğluja, glavnega tekmeca sedanjega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu je državno tožilstvo izdalo nalog za aretacijo tako istanbulskega župana kot tudi sto drugih oseb, ki so v preiskavi zaradi suma korupcije ter terorističnih povezav. Zaradi aretacije so državne oblasti zaprle več cest v okolici Istanbula ter za štiri dni prepovedale demonstracije v mestu. Sočasno je organizacija za internetno opazovanje Netblocks opazila, da so oblasti omejile dostop do več družbenih platform, vključno s platformami X, YouTube, Instagram in TikTok. Republikanska ljudska stranka, znana pod kratico CHP, je za 23. marec napovedala kongres stranke, kjer se Imamoğluju obeta, da bo izbran za kandidata na prihajajočih predsedniških volitvah. Sicer to ni prvi poskus oblasti pod vodstvom Erdoğana, da se Imamoğluju prepreči kandidatura. Na začetku tedna mu je vodstvo Univerze v Istanbulu razveljavilo diplomo, ki pa je po turški zakonodaji pogoj za legitimno kandidaturo na volitvah. Uradni razlog univerze za razveljavitev je bil sum nepravilnosti pri preprisu iz zasebne univerze na severnem Cipru na turško fakulteto za upravo. 

Nemški poslanci so v bundestagu potrdili predlog konservativne unije CDU/CSU novega kanclerja Friedricha Merza, Socialdemokratov in Zelenih o rahljanju dolžniške zavore v prid izdatkom za obrambo in skladu za infrastrukturo. 513 poslancev je glasovalo za in 207 proti, kar je zadostovalo pravilu, da je potrebna dvotretjinska večina za spreminjanje ustave. V skladu s predlogom lahko Nemčija omejitve preseže z namenom zvišanja izdatkov za obrambo, civilno zaščito, obveščevalne službe in kibernetsko varnost. Nov predlog, ki ga mora sicer potrditi še zgornji dom parlamenta, predvideva, da bi bili obrambni izdatki nad enim odstotkom BDP izvzeti iz strogih pravil o zadolževanju. Poleg tega predvideva ustanovitev sklada za naložbe v infrastrukturo v višini 500 milijard evrov za naslednjih 12 let. Več o sprejetju zakona, ki omogoča večje oboroževanje Nemčije, v OFFsajdu ob petih. 

Nemško industrijsko podjetje Siemens je napovedalo, da bo do leta 2027 ukinilo okoli 6000 delovnih mest, izmed teh jih bo 2600 ukinjenih v Nemčiji. Večina ukinjenih delovnih mest, kar 5600, bo na področju avtomatizacije tovarn. Preostanek ukinjenih delovnih mest bo na področju polnjenja električnih avtomobilov. Odpuščanju se pridružuje še nemško avtomobilsko podjetje Audi, ki si ga sicer lasti Volkswagen. Do leta 2029 bo podjetje ukinilo 7500 delovnih mest na področjih, kot sta uprava in razvoj. To ne bo prvič, ko bo uprava Audija zmanjšala število zaposlenih z namenom sprostitve več milijard evrov sredstev. Leta 2019 je namreč podjetje že odpustilo 9500 delavcev. Poteza Audija sodi v program zmanjševanja stroškov, ki ga je pripravil Volkswagen za vsa avtomobilska podjetja, ki si jih lasti. Tako na primer Porsche načrtuje ukinitev 3900 delovnih mest, podjetje Cariad, ki izdeluje programsko opremo, pa bo zmanjšalo število zaposlenih za 1600 delavcev. Skupno načrtuje skupina Volkswagen odpustiti nekaj manj kot 48 tisoč delavcev. 

Poslanci v madžarskem parlamentu so s 136 glasovi za in 27 proti sprejeli zakon, ki prepoveduje vse LGBTQ+ dogodke, med drugim tud parado ponosa. Zakon policiji dovoljuje, da za identifikacijo udeležencev uporabi programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Ta pravna podlaga uvaja kaznivo dejanje organizacije in udeležbe na prireditvah, ki kršijo tako imenovani zakon o zaščiti otroka. Ta v medijih in šolah prepoveduje dostop mladoletnikov do informacij o življenjskih slogih, ki niso heteroseksualni. Novosprejeti zakon določa, da je dovoljena organizacija zgolj tistih prireditev, ki spoštujejo pravico otrok do ustreznega telesnega, duševnega in moralnega razvoja. Zakonodajno novost je v ponedeljek po nujnem postopku vložila vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Nov zakon je še ena poteza Orbanove vlade, ki krči pravice in zaščito LGBTQ+ oseb v državi. Spomnimo, da je že leta 2021 Orbanova vlada sprejela podobne zakone, med drugim tudi zakon o zaščiti otrok, ki prepoveduje prikazovanje istospolno usmerjenih v šolskih gradivih ter v televizijskih oddajah, ki so namenjene mlajšim od 18 let, ter je podlaga za včeraj potrjeni zakon. 

Izraelske genocidne sile so vdrle v begunsko taborišče Ein al-Ain v mestu Nablus na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so prisilno izselile najmanj 10 palestinskih družin in vsaj 50 domov, da so lahko bivališča spremenile v vojašnice. Izraelska vojska je racije napovedala še za naslednje tri dni, medtem pa nadaljuje izvajanje genocida v Gazi. V zadnjem valu bombardiranja je v Gazi ubila 24 Palestincev. Izraelski vladni kabinet je dobil nove stare okrepitve. Na svoj star položaj ministra za nacionalno varnost se je vrnil ultranacionalistični politik Itamar Ben-Gvir. V vlado se namreč vrača Ben-Gvirova stranka Judovska moč, ki je vlado zapustila januarja zaradi nesoglasij glede prekinitve ognja v Gazi. 

Pariška policija je začela operacijo čiščenja prostorov La Gaîté Lyrique, ki jih že več kot tri mesece zaseda več sto mladih migrantov. V operaciji so policisti uporabili tudi solzivec in klasične represivne prijeme, na primer udarjanje s pendrekom. Pariški policijski načelnik Laurent Nuñez je na zokijanski način utemeljeval evikcijo migrantov s tem, da z okupacijo motijo javni red in mir. Med operacijo so represivni organi aretirali 46 migrantov, ranili pa so devet oseb. Kulturno poslopje že od decembra okupira 200 migrantov, združenih v kolektiv parka Belleville. Poleg tega se v stavbi nahaja več drugih mladoletnih oseb, ki prav tako čakajo, da jim Francija prizna status mladoletne osebe. Proti policistom se je postavilo tudi več sto podpornikov, ki so poskušali pomagati migrantom. 

Srbski študentje so se v okviru vsakodnevnih protestniških akcij zbrali pred poslopjem Ministrstva za izobraževanje in se s tem pridružili shodu neformalne skupine PULS, ki združuje izobraževalne delavce osnovnih in srednjih šol. Protestniki so nato skupaj krenili proti stavbi Srbske radiotelevizije. Medtem so se pred Srednjo umetniško šolo v Nišu zbrali dijaki in občani, ravnatelj šole je namreč včeraj s pomočjo policije prebil njihovo blokado. Študentje v Novem Sadu so današnje proteste in blokade organizirali pred vsemi zdravstvenimi ustanovami v mestu. Srbski notranji minister Ivica Dačić je za medij Danas potrdil, da srbska policija poseduje zvočno orožje. Dačić je dejal, da je ministrstvo sisteme represivnih zvočnih sredstev kupilo leta 2021, a da so še vedno v škatlah v skladišču ministrstva. Minister je sicer po uporabi represivnega zvočnega sredstva, za katerega protestniki domnevajo, da je zvočni top, zatrdil, da ministrstvo ne poseduje zvočnega topa ali podobnih sredstev. V intervjuju za Danas je zdaj izjavo označil kot nespretno. Prav tako se je odzval na vprašanje, zakaj je država kupila taka sredstva, če njihova uporaba ni dovoljena. Dejal je, da gre za zgrešeno naložbo.

Na Hrvaškem so šolski sindikat Preporod, Neodvisni sindikat zaposlenih v srednjih šolah in Neodvisni sindikat znanosti in visokega šolstva organizirali enodnevno opozorilno stavko. Po objavah sindikatov stavka več sto izobraževalnih ustanov. Sindikati od vlade zahtevajo 10-odstotno zvišanje osnovne plače, zvišanje količnikov, uvedbo dodatka za stopnjo izobrazbe ter uvedbo začasnega dodatka, dokler se ne reši vprašanje količnikov. Iz vladnih vrst so se na stavko ostro odzvali. Tako so starše učencev pozvali, da pošljejo svoje otroke v šole, saj naj stavka ne bi bila legitimna. Poleg tega je pristojno ministrstvo zadolžilo šole, da vodijo evidenco stavkajočih. Na telefonskem zasedanju vlade so namreč izdali sklep, da se bosta stavkajočim znižala plača in dodatek k plači.

Sindikat voznikov avtobusov je na novinarski konferenci opozoril na bivalne razmere, v katerih živi 11 filipinskih voznikov avtobusov. Hiša, v kateri živijo, ima razpadajočo in razpokano fasado, en sam vir ogrevanja, električno napeljavo s pogostimi izpadi in plesen v več notranjih prostorih. Sindikat opozarja, da v takih razmerah delavci ne morejo živeti. Filipinski vozniki, ki trenutno opravljajo preizkusno dobo za podjetje Arriva, morajo kadrovski agenciji Workforce, ki je tudi priskrbela nastanitev za delavce, odšteti 200 evrov na osebo za najemnimo. Pri Workforcu sicer trdijo, da so bili tudi sami presenečeni nad stanjem bivališča.

Ob odprtju športnega centra Ilirija je stranka Pirati organizirala manjši protestni shod, katerega namen je bil opozoriti na problematičnost tega projekta in na splošno mestne oblasti. Kritični so bili predvsem do pristopa, ki ga ima občina do poteka gradnje projektov. Izpostavili so, da je vrednost projekta sprva znašala 36 milijonov evrov, nato pa se je v nekaj letih na netransparenten način postopoma zvišala na dobrih 62 milijonov evrov.