OFF italijanskih blokad
V filipinski prestolnici Manila se je na ulicah zbralo približno petdeset tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladnemu izkoriščanju davkoplačevalskega denarja za financiranje neučinkovitih projektov za nadzor poplav. Med protestniki in policisti so izbruhnili spopadi, pri čemer so represivni organi uporabili vodne topove in metali kamenje na protestnike. Policisti so prav tako aretirali 224 ljudi, med njimi vsaj 20 mladoletnikov. Po poročanju policistov so protestniki z metanjem kamenja in molotovk ter sežiganjem pnevmatik poškodovali vsaj 131 policistov. Protest, imenovan »Trillion Peso March«, so organizirale razne civilne, študentske, politične in cerkvene skupine. Julija je namreč predsednik Ferdinand Marcos mlajši v svojem govoru o stanju v državi razkril, da je približno deset tisoč sicer zaključenih projektov za nadzor poplav polno nepravilnosti ali pa sploh ne obstajajo. Po oceni ministrstva za finance so med letoma 2023 in 2025 iz državne blagajne porabili malo več kot sedem milijard evrov. Predsednik je po govoru ustanovil neodvisno komisijo, ki preiskuje nepravilnosti projektov. Več o dogajanju na Filipinih v OFFsajdu ob petih.
V številnih brazilskih mestih je več deset tisoč ljudi protestiralo proti sprejetju ustavnega amandmaja, ki bi otežil aretiranje in vodenje kazenskih postopkov proti zakonodajalcem. Protesti so potekali v vseh šestindvajsetih zveznih državah in v zveznem okrožju, pri tem se je v São Paulu in Riu de Janeiru skupno zbralo več kot 80 tisoč ljudi. Odločitev so poslanci spodnjega doma brazilskega parlamenta sprejeli v torek, naslednji dan pa so obravnavali zakon, ki bi podelil pomilostitev nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, njegovim zaveznikom in podpornikom. Spomnimo, da je vrhovno sodišče Bolsonara pred dobrim tednom obsodilo na skupno 27 let zapora zaradi obtožb povezanih s sodelovanjem v oboroženi kriminalni združbi in z organizacijo državnega udara januarja 2023.
Izraelska genocidna vojska je danes ubila vsaj 18 Palestincev. Po poročanju zdravstvenega osebja v bolnišnici Al Aksa v Dejr al Balahu je vojska izvedla zračne napade na začasna prebivališča in umorila vsaj dve osebi ter ranila neznano število oseb. V mestu Gaza je izvedla dronski napad in pri tem ubila dve osebi. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa so okupacijske sile izvedle več racij v Dženinu na Zahodnem bregu in pri tem poškodovale eno Palestinko ter uničile imetje Palestincev. Po poročanju izraelskih oblasti je vojska omogočila delovanje mejnega prehoda pri Mostu kralja Husejna, ki povezuje Zahodni breg z Jordanijo. Vojska je ta mejni prehod in še dva druga zaprla prejšnji petek. Medtem na sedežu Združenih narodov v New Yorku poteka enodnevna konferenca, kjer bodo voditelji razpravljali predvsem o stanju v Palestini in možni rešitvi obstoja obeh držav. Konferenco vodita francoski predsednik Emmanuel Macron in savdski princ Mohamed bin Salman. Poleg razprav nam svetovni voditelji ponujajo še ostale simbolične geste – v nedeljo so namreč premier Združenega kraljestva Keir Starmer, premier Kanade Mark Carney, premier Avstralije Anthony Albanese ter predstavnik portugalskega ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da uradno priznavajo Palestino kot samostojno in suvereno državo.
Italijanski sindikat USB je organiziral enodnevno splošno stavko proti vladnem sodelovanju s tvorbo Izrael. Stavka poteka od polnoči do enajste ure zvečer. V stavki z geslom »blokiraj vse« sodelujejo delavci italijanskih železnic, pristanišč, pomorskega in javnega potniškega prometa. Stavki v železniškem sektorju so se pridružili FS Group, Italo in Trenord. Sindikat je prav tako organiziral več kot 60 demonstracij v številnih mestih, vključno z Rimom, Milanom, Bologno in Genovo. Demonstracijam so se pridružile tudi študentske organizacije – med drugim so študenti v Rimu in Torinu blokirali vhode fakultet in univerz, v Bologni pa so prekinili izvajanje pouka.
Člani turške opozicijske Republikanske ljudske stranke, krajše CHP, so na izrednem kongresu soglasno ponovno izvolili dosedanjega predsednika Özgurja Özela. Za Özela je glasovalo 835 članov, kar ustreza številu vseh veljavnih glasovnic. Predstavniki stranke so izredni kongres sklicali z namenom, da zmanjšajo tveganje, da prvostopenjsko upravno sodišče v Ankari razveljavi kongres stranke iz leta 2023 in odstavi Özela s funkcije. Sodišče bo sodbo sprejelo konec oktobra.
V soboto so člani stranke Gibanje Svoboda na kongresu soglasno izvolili premierja Roberta Goloba za predsednika stranke. Štiriletni mandat so potrdili s 326 glasovi za in petimi proti. Robert Golob je bil sicer edini kandidat, čeprav so člani predlagali še štiri ostale kandidate, med njimi tudi predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki pa kandidature ni vložila. Na kongresu so tudi izvolili 25 članov sveta stranke, med katerimi je več nam že znanih strankarskih obrazov. Med drugimi mesto v svetu zasedajo novogoriški župan Samo Turel, vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič, podpredsednica stranke Sara Žibrat in državna sekretarka v premierjevem kabinetu za odnose z Državnim zborom Maša Kociper.
Od Gibanja Svoboda pa k nič več svobodni poslanki Mojci Šetinc Pašek. Z današnjim dnem je prej nepovezana poslanka prestopila v poslansko skupino Socialnih demokratov. Poslanska skupina SD bo sedaj imela osem poslancev. Šetinc Pašek je sicer leta 2022 v Državni zbor vstopila s poslansko skupino Gibanja Svoboda, vendar so jo leto kasneje iz stranke izključili.
Na prvi redni seji po parlamentarnih počitnicah, ki je namenjena poslanskim vprašanjem, je premier Robert Golob napovedal, da bo letošnja božičnica obvezna za vse delavce v javnem in zasebnem sektorju. Poslanec Slovenske demokratske stranke Franc Breznik je premierju namreč zastavil vprašanje glede možnih ukrepov za dvig gospodarske rasti in blaginje prebivalcev.
Člani mandatno-volilne komisije Državnega zbora so potrdili predlog, da Državni zbor za novo ustavno sodnico in sodnika imenuje Nino Betetto in Primoža Gorkiča. Mandat v ustavnem sodišču se namreč konec oktobra izteče Špelci Mežnar, v sredini novembra pa Marku Šorliju.
Dodaj komentar
Komentiraj