OFF izraelskih naselbin
Izraelska vojska stopnjuje svoje napade na Gazo kot del načrta, da bo zasegla mesto Gaza. Tako so v zadnjih 24 urah po poročanju ministrstva za zdravstvo v enklavi ubili že več kot 70 Palestink in Palestincev in jih ranili več kot 356. Gre za obsežno ofenzivo – izraelska vojska je napovedala vpoklic 50 tisoč rezervistov v aktivno služenje. Poleg bombardiranja in obstreljevanja pa izraelski okupator nadaljuje tudi s politiko namernega stradanja enklave, kjer sta v zadnjih 24 urah do smrti izstradali dve osebi, v Gazo pa je od pričakovanih 1800 tovornjakov v zadnjih treh dnevih doseglo zgolj 250.
Izraelska vlada pa je odobrila tako imenovani načrt E1 za izgradnjo nove, velike izraelske naselbine na okupiranem Zahodnem bregu. Načrt, ki sicer obstaja že dvajset let, vendar je bil zaradi nenaklonjenosti prejšnjih vlad Združenih držav Amerike zamrznjen, predvideva gradnjo več stanovanjskih objektov na edinem delu Zahodnega brega, ki povezuje severni in južni del enklave. Z izgradnjo izraelske naselbine na tej zemlji bi bila tako palestinska enklava razdeljena na pol, od preostanka Zahodnega Brega pa bo odrezan tudi vzhodni Jeruzalem. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je ob tem izjavil, da z novo naselbino dobivajo, kar je bilo obljubljano že leta - izbris Palestinske države ne s slogani ampak z dejanji.
Evropski parlament je na Evropsko sodišče vložil tožbo zoper Evropsko komisijo, v kateri zahteva umik akta o Varnostnem delovanju za Evropo, krajše SAFE. Akt predvideva 150 milijard evrov posojil za evropsko orožarsko industrijo, za posojila pa je zanimanje razglasilo že 18 članic Unije. Kot ključen povod za tožbo Parlament navaja dejstvo, da se za razglasitev akta predsednica Komisije Ursula Von der Leyen ni posvetovala s Parlamentom, temveč je uporabila pooblastila za izredne razmere. To je bilo po mnenju predstavnikov Parlamenta proceduralno sporno in je spodkopalo demokratično legitimnost institucij Evropske unije, zaradi česar zahtevajo umik akta. Pri tem pa ne gre za udarec proti oboroževanju Evrope, saj so predstavniki Parlamenta v tožbi zahtevali, da se ponujena posojila akta ohranijo, dokler ne oblikujejo nadomestne zakonodaje.
Višje sodišče v Londonu je izdalo začasno odredbo, s katero prepoveduje nastanitev migrantov v Bell hotelu v Eppingu, severovzhodno od Londona. Pred tem hotelom so v zadnjih mesecih že večkrat potekali protesti zoper politiko nastanitve azilantov ter splošni protesti proti »migrantom«, ki jih organizirajo britanski fašisti in fašistoljubci. Britanska vlada mora namreč prosilcem za azil, ki po zakonu ne smejo opravljati dela, ponuditi nastanitev. Britanski odgovor na problem pomanjkanja kapacitet azilnih domov pa je bil, da bodo več kot 30 tisoč ljudi »začasno« nastanili v več kot 200 hotelih po celi državi. Začasna odredba se sicer dotika zgolj primera v Eppingu, toda za uvedbo podobnih odredb se je po poročanju agencije Reuters začelo zanimati še več predstavnikov lokalnih oblasti, kjer se nahajajo hoteli s prosilci za azil.
Brazilska policija je bivšega predsednika Jaira Bolsonara in njegovega sina Eduarda Bolsonara obtožila motenja pravnega procesa, saj sta se po navedbah policije vmešavala v tožbo bivšega predsednika zaradi poskusa državnega prevrata leta 2022. Poleg tega je brazilska policija izdala poročilo v katerem je vidno, da je bivši predsednik načrtoval prebeg v sosednjo Argentino. Policisti so na njegovem telefonu našli 33-stransko izjavo, v kateri je od predsednika Argentine Javierja Mileia zahteval azil zaradi političnega pregona. Po poročanju policije ni jasno, ali je bila izjava poslana. Sojenje bivšemu predsedniku Brazilije se bo začelo drugega septembra, na njegovi strani pa trdno stoji vlada Združenih držav Amerike.
Kolumbijsko prizivno sodišče je odredilo izpustitev bivšega predsednika Alvara Uribe iz hišnega pripora zaradi njegove pritožbe zoper obsodbo. Avgusta letos je bil Uribe obsojen podkupovanja in izvajanja pritiska nad pričami, ko je bil predsednik države med leti 2002 in 2010. V tem času je vodil zatiranje levičarskih upornikov v državi in odobraval zlorabe človekovih pravic kolumbijske vojske. Uribe zavrača vse obtožbe in trdi, da je sodba politične narave.
V Novem sadu namesto blokade, ki jo je včeraj zjutraj razbila policija, potekajo protesti pred stavbo sodišča. Protestniki zahtevajo izpustitev osmih oseb, ki jih je policija pridržala zaradi napada na uradno osebo. Spomnimo, srbski represivni organi so zaradi branjenja pred napadom posebne policijske enote »kobre« pridržali osem protestnikov, dodatnih šest pa obtožili poskusa umora.
Za konec pa iz Srbije v Bosno. Kmetovalcem je bil na napovedan protest pred vlado kantona Sarajevo prepovedan prihod s traktorji. Protest, ki naj bi potekal med 5. in 12. uro, tako ni bil izveden, saj so policisti ustavili dve koloni traktorjev pred mestom, v Semizovcu in na Stupu. Kmetje s protestom opozarjajo, da jim vlada kantona več mesecev ni izplačala denarne podpore in jih je tako spravila na beraško palico. Generalni sekretar združenja pridelovalcev Kantona Sarajevo, Mesud Pinjo, je odločitev oblasti označil za sramotno in dejal, da so za protest že dobili dovoljenje. Izjavil je tudi, da bodo s protestom nadaljevali takoj, ko jih policija spusti v mesto.
Dodaj komentar
Komentiraj