Armenski premier Nikol Pašinjan je opozoril na poskus državnega udara, potem ko ga je vojska pozvala, naj odstopi. Vojska je v izjavi, ki so jo podpisali vsi višji predstavniki vojske, vključno z načelnikom generalštaba Onikom Gasparjanom, zahtevala odstop vlade, ki naj ne bi bila več sposobna sprejemati primernih odločitev v kriznih razmerah. Po trenutnih podatkih vojska svojega poziva ni podkrepila s silo. Pašinjan je takoj po izjavi odpustil Gasparjana in pozval svoje podpornike, naj se zberejo na Trgu republike v središču glavnega mesta. Vojska je izjavo objavila po tem, ko je Pašinjan odpustil prvega Gasparjanovega namestnika, ki se je norčeval iz njegove kritike ruskega orožja v lanski vojni v Gorskem Karabahu. Proti Pašinjanu sicer že nekaj mesecev potekajo protesti zaradi poraza v vojni z Azerbajdžanom.

Kazahstanski predsednik Kasim-Zomart Tokajev je prepovedal tuje lastništvo ali najem kmetijskih površin v državi. Pred petimi leti je država v iskanju tujih investicij odprla kmetijski trg tujim investitorjem, kar je povzročilo odpor in ulične proteste. Protestniki so izražali strah, da bo vzhodna soseda Kitajska, ki je največji kazahstanski trgovski partner, kreditor in investitor, pokupila vsa polja in pašnike. Predsednik je njihove zahteve sprejel in dejal, da je lastništvo zemlje “sveti simbol naše državnosti”.

Venezuela je kot odgovor na nove evropske sankcije izgnala veleposlanico Evropske unije Isabel Brilhante Pedrosa. Zunanji ministri Evropske unije so se v ponedeljek odločili za sankcije proti 19 venezuelskim visokim uradnikom, med njimi generalom, vrhovnim sodnikom in politikom, zaradi spodkopavanja demokracije in “kršitev človekovih pravic”. Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je sankcije označil za nezakonite in dejal, da je kot odgovor nanje evropsko veleposlanico obvestil, da je persona non grata in da ima 72 ur, da zapusti državo. Evropska unija je po decembrskih volitvah v Venezueli še podaljšala seznam sankcioniranih posameznikov.

Evropska unija je prevetrila svoj leta 2017 spisani sivi seznam davčnih oaz in z njega odstranila Maroko in Namibijo, saj sta državi od leta 2019 prilagajali svoj davčni sistem zahtevam Evropske unije, predvsem zahtevi po transparentnosti poslovanja. Maroko, na primer, je v proračun za 2021 vključil sredstva za preganjanje davčnih utaj in prevar ter za spodbujanje vračanja  sredstev iz tujine. Na črnem seznamu davčnih oaz, ki ne izboljšujejo davčnega sistema v skladu z EU standardi, ostaja 12 držav ali teritorijev, kot so Sejšeli, Panama, Deviški otoki, Guam in Fidži. Ne na črnem ne na sivem seznamu Evropske unije se še nikoli niso znašle Švica, Nizozemska, Malta in Luksemburg, kljub temu da so evropske države odgovorne za 36 odstotkov davčnih utaj. Evropski parlament je zato januarja sprejel resolucijo, naj bo seznam davčnih utaj bolj učinkovit in manj zmeden, saj se po njihovo s trenutnega seznama države lahko izbrišejo s precej simbolnimi popravki.

V največjem mestu Mjanmara, Jangunu, so izbruhnili ulični spopadi, potem ko je Facebook zaprl račune, povezane z vojaškimi oblastmi. Spopadi so izbruhnili med prvim večjim shodom v podporo vojski po vojaškem udaru prvega februarja, na katerem se je zbralo okrog tisoč ljudi. Mimoidoči so se na shod odzvali z udarjanjem po posodah, nakar so jih nekateri udeleženci shoda napadli s kamenjem.

Avstralija je sprejela zakon, ki Facebook in Google obvezuje, da plačata za novice, ki jih objavljata na svojih novičarskih sekcijah. Zakon je dramatično omiljena različica prvotno predlaganega zakona, zaradi katerega je Facebook za kratek čas izklopil novice za svoje avstralske uporabnike, s čimer je očitno dosegel veliko. Vseeno pa je to prvi zakon te vrste, ki bo služil kot presedan podobnim zakonom, ki jih pripravljajo v Kanadi in Veliki Britaniji. Po novem bo Google moral plačati za novice, ki jih objavlja na svoji storitvi Showcase, Facebook pa za novice, ki jih objavlja na storitvi News. Glavna posledica zakona je ta, da bosta tehnološka giganta morala podpisati večmilijonske pogodbe z velikimi avstralskimi novičarskimi korporacijami, kar sta že storila v primeru Seven West Media in News Corporation v lasti Ruperta Murdocha, hkrati lastnika ameriškega Fox Newsa.

Vlada je včeraj pred polnočjo predložila svoje besedilo novele kazenskega zakonika o spolni nedotakljivosti, en dan pred tem, ko je Inštitut 8. marec nameraval predložiti svojih pet tisoč podpisov v okviru opozicijskega predloga. Novela predstavlja odmik od trenutno veljavnega modela prisile in inkriminira vsakršen poseg v spolno nedotakljivost brez eksplicitne privolitve. Po naših zadnjih informacijah pa je bil vladni predlog vložen s pomanjkljivo dokumentacijo, zato bo najverjetneje prvi obravnavan zakonski predlog, ki ga je prav tako danes vložila opozicija. Skratka, zmeda. Več v OFFsajdu ob petih.

Odvetnik, ki zastopa rogovce, je ugotovil, da Mestna občina Ljubljana pri rušenju stavb na Trubarjevi ni predložila veljavnega gradbenega dovoljenja. Več o tem odvetnik Zoran Korenčan:

Izjava

Za konec pa še pozitivna novica o temi včerajšnjega OFFsajda. Taksisti so namreč s protesti dosegli manj redno obvezno testiranje. Sedaj se morajo za opravljanje službe testirati enkrat tedensko in ne na vsake tri dni.

OFF je pripravil vajenec Petar, mentorirala je Gea.