Ob deseti obletnici začetka vojne v Iraku se nasilje nadaljuje. Koalicija Združenih držav Amerike, Velike Britanije in drugih tako imenovanih voljnih držav je devetnajstega marca 2003 pričela vojaške operacije, s katerimi je ameriški predsednik George Walker Bush ob podpori britanskega premierja Tonyja Blaira želel zrušiti režim Sadama Huseina. Koalicija si je legitimacijo za napad želela zagotoviti z grožnjami, da Irak razvija orožje za množično uničevanje. Orožja niso našli, v desetih letih pa je umrlo med 100 in 170.000 civilistov, 4.777 vojakov koalicijskih enot in več kot 3.000 pogodbenih delavcev za prenovo Iraka. Ameriški strošek vojne naj bi se gibal okoli bilijona dolarjev, kljub umiku koalicijskih enot ob koncu leta 2011 pa spopadi v državi še trajajo. V vrsti bombnih napadov in streljanj v večinoma šiitskih četrtih iraške prestolnice Bagdad je bilo včeraj ubitih okoli 50 ljudi. Zaenkrat odgovornosti za nasilje ni prevzel še nihče, šiite pa sicer večinoma napadajo sunitski skrajneži. Poleg 50 mrtvih je bilo v napadih, ki so se vsi razen enega zgodili v šiitskih četrtih, ranjenih prek 80 ljudi. Eksplodiralo je deset avtomobilov bomb, ena bomba je eksplodirala ob cesti, zgodila pa sta se še dva strelska napada.

Ciper je po uporu tako ciprskih državljanov kot drugih evropskih in ruskih vlagateljev pripravil osnutek zakonodaje o uvedbi spornega davka na bančne vloge, v skladu s katerim ne bi obdavčili vlog v vrednosti do 20.000 evrov. Osnutek predvideva ničelno davčno stopnjo za vloge do 20 tisoč evrov, 6,75-odstotno stopnjo za vsote med 20.000 in 100.000 evrov ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo. Politično predstavništvo v Cipru je sicer slednjemu ukrepu nenaklonjeno, ker se boji, da bo odgnal bogate tuje vlagatelje ter spodkopal poslovni model države, ki temelji na bančništvu.

Tuji vlagatelji ali bolje rečeno varčevalci so v veliki meri ruski milijarderji. V skladu s tem se Ciprski finančni minister Mihalis Saris odpravlja v Moskvo, kjer se bo skušal dogovoriti za nove pogoje ruskega posojila Cipru. Moskva je posojilo v vrednosti 2,5 milijarde evrov dala Nikoziji leta 2011, ob srečanju finančnih ministrov pa naj bi se dogovorili o zmanjšanju stopnje obresti pri obročnem vračilu. Svojih davčnih nebes Rusija pač ne bo izpustila zlahka iz rok.

Britanska vlada je dosegla konsenz in potrdila kraljevi dokument, ki v praksi pomeni ustanovitev nadzornega organa nad mediji. Potreba po tovrstnem organu je nastala potem, ko je britanski časnik The Guardian odkril, da so številni tabloidi na otoku za pridobitev novic uporabljali metode prisluškovanja. Večina medijev v Veliki Britaniji pa je mnenja, da predstavlja posodobljena zakonodaja črni dan v zgodovini svobode novinarstva. Govorili smo s Patom Hollandom iz Organizacije za svobodno novinarstvo, ki z novinarskimi hišami ne deli mnenja.

Izjava je na voljo v posnetku.

Število poginulih prašičev, ki so jih odkrili v reki Huangpu , ki teče skozi kitajsko metropolo Šanghaj, je preseglo število 13.000. Za zdaj še niso našli odgovornih, ki so v reko odvrgli poginule prašiče, vendar šanghajske mestne oblasti domnevajo, da so za to krivi kmetje iz sosednje kitajske province. V Šanghaju so doslej iz reke, iz katere dobijo petino pitne vode v milijonski metropoli, izvlekli 9.460 prašičev. V sosednji provinci Zhejiang  , ki leži ob zgornjem toku reke, pa so našli še 3.600 mrtvih živali. Oblasti v provinci Jiaxingu  trdijo, da to območje ni edino odgovorno za odvrglo mrhovino in da so doslej odkrili samo enega rejca, ki bi lahko bil kriv. Vzorci poginulih prašičev so pokazali, da so bili okuženi s prašičjim cirkovirusom, sicer pogosto boleznijo prašičev, ki pa nima vpliva na ljudi. Več tisoč mrtvih živali je pozornost preusmerilo na slabo regulirano kmetijsko proizvodnjo na Kitajskem. Živali, ki poginejo zaradi bolezni, se lahko znajdejo v verigi preskrbe s hrano ali pa se jih neprimerno odstrani.

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo premiera Janeza Janše zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Kot med drugim ugotavlja sodišče, so bile v postopku spoštovane vse v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije zahtevane postopkovne določbe. Ocenili so, da v konkretnem primeru niso podani ne postopkovni ne vsebinski pogoji za izdajo začasne odredbe, saj tožnik ni izkazal ne zadostne verjetnosti, da je komisija posegla v njegove človekove pravice, ne nepopravljive škode na osebnih pravicah.

Po besedah Anžeta Logarja iz vladnega urada za komuniciranje pa je vlada Janeza Ivana Janše danes zaključila z delom. Na zadnji seji Državnega zbora, pred sredinim glasovanjem o vladi Alenke Bratušek, je bilo rečeno, da so ministrstva že pripravila potrebne primopredajne zapisnike. S prihodom pomladi nas torej zapušča aktualna vlada Republike Slovenije, prihaja nova, ki to v resnici pravzaprav ni. V dolini šentflorjanski niso gotovi vsi. Ob vseh vstajniških gibanjih, ki so v Sloveniji odprla možnost po politični prevetritvi, se le-ta ni zgodila. Najštevilčnejša stranka v novi vladi Pozitivna Slovenija ima 3,7-odstotno podporo slovenskega volilnega telesa. Govorili smo s sociologom Tončijem Kuzmaničem, ki podaja svoje mnenje o menjavi oblasti na Slovenskem.

Izjava je na voljo v posnetku.

Vsem upokojencem, ki so jim lanskega junija v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ znižali pokojnine, bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje moral v najkrajšem času izdati novo odločbo. Namen nove odločbe je predvsem zvišanje znižanih pokojnin. Ustavni sodniki so namreč soglasno odločili, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ razveljavijo, saj so v nasprotju z ustavo. Zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih določb je vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Od