Po devetdesetih odstotkih preštetih glasov je na ekvadorskih predsedniških volitvah trenutni predsednik Daniel Noboa osvojil slabih 44,5 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstila Luisa Gonzalez, ki je prejela slabih 44 odstotkov glasov. Tokratne predsedniške volitve so potekale manj kot 16 mesecev po zadnjih volitvah. Takrat je zmagal Noboa, ki je vodenje države prevzel po tem, ko je nekdanji predsednik Guillermo Lasso maja leta 2023 razpustil parlament in pozval k razpisu novih volitev, potem ko ga je opozicija skušala odstaviti zaradi suma poneverb. Za dokončno izvolitev bo sicer potreben drugi krog, ki bo potekal aprila. 

Na indijskih regionalnih volitvah v prestolnici New Delhi je zmagala stranka Indijska ljudska stranka, krajše BJP, premierja Narendre Modija. S prvo zmago po 27 letih si je stranka zagotovila 48 sedežev v 70-članskem regionalnem parlamentu. BJP je tako premagala Stranko navadnih ljudi, krajše AAP, ki si je zagotovila 22 sedežev. Opozicijska Kongresna stranka, ki jo vodi Rahul Gandhi, je izpadla iz parlamenta. 

Na kosovskih parlamentarnih volitvah je z okoli 41 odstotki glasov slavila vladajoča stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Drugo mesto je s slabimi 22 odstotki glasov osvojila Demokratska stranka Kosova, tretje mesto je zasedla Demokratska liga Kosova z okoli 18 odstotki glasov. Sledi jima koalicija Zavezništva za prihodnost Kosova, ki je prejela slabih osem odstotkov glasov. Vseh deset sedežev, ki v parlamentu pripadajo srbski manjšini, je osvojila Srbska lista. Kljub zmagi stranka Samoopredelitev ni dobila absolutne večine. Vodja Zavezništva za prihodnost Kosova Ramush Haradinaj je ob tem že zavrnil sodelovanje s Kurtijem. Kosovska volilna komisija je pojasnila, da je prišlo do okvare programske opreme za štetje glasov, zaradi česar so bili rezultati objavljeni z zamudo. Več o tehničnih težavah pojasni Besa Luci, urednica portala Kosovo 2.0. 

Izjava

Natančnejši analizi volitev na Kosovu lahko prisluhnite v OFFsajdu ob petih. 

Volitve so potekale tudi v Lihtenštajnu, kjer je na parlamentarnih volitvah z 38 odstotki glasov slavila Domovinska unija. Z rezultatom si je stranka zagotovila 10 sedežev v 25-članskem parlamentu. Drugo mesto je zasedla Napredna državljanska stranka z dobrimi 27 odstotki glasov, na tretjem mestu ji sledijo Demokrati za Lihtenštajn s 23 odstotki glasov. Četrto mesto je osvojila Svobodna lista, ki si je zagotovila slabih 11 odstotkov glasov. Premierski položaj bo zasedla Brigitte Haas, ki bo postala prva premierka v zgodovini kneževine. V Lihtenštajnu sicer predsednika oziroma predsednico vlade imenuje najmočnejša stranka. 

Glasovanje je potekalo tudi v Švici. Švicarski volivci se sicer niso podali na volitve, temveč so odločali o referendumskem vprašanju vpisa spoštovanja naravnih virov planeta v ustavo. Predlog so volilni udeleženci s približno 70 odstotki proti zavrnili. Predloga, ki so ga zasnovali okoljevarstveniki, niso podprli niti v enem kantonu, nasprotovali pa so mu tako vlada kot desnosredinske stranke.

Od volitev pa k sestavljanju novih vlad. V Libanonu je začela delovati nova vlada, ki jo vodi Navaf Salam. Libanonski predsednik Džuzef Aun je podpisal odlok, s katerim je sprejel odstop predsednika začasne vlade Nadžiba Mikatija, ki je prehodno vlado vodil dve leti in za premierja uradno imenoval Salama. Vlado, ki jo sestavlja 24 ministrstev, tvori enako število ministrov iz vrst krščanskih in muslimanskih skupin.

Libanonska vojska je napotila nove čete na jug države, natančneje v mesta Rab el Talatin, Talusa in Bani Haijan. Namestitev vojske na jug Libanona je del premirja, ki sta ga podpisali sionistična tvorba Izrael in šiitsko gibanje Hezbolah. V skladu z novemberskim dogovorom o premirju bi moral Hezbolah umakniti svoje sile severno od reke Litani, Izrael pa bi v zameno umaknil svoje sile z območja Libanona. Na jug države bi nato sile namestila uradna libanonska vojska. Izraelska vojska se sicer ni umaknila iz celotnega južnega Libanona in si je zlahka izpogajala podaljšanje roka za umik do 18. februarja.

Estonija, Latvija in Litva so dokončno zapustile električno omrežje z Rusijo in Belorusijo in se priključile na sistem evropskega omrežja. Prvih 24 ur so električna omrežja vseh treh držav zaradi preizkusa zmogljivosti delovala v izoliranem načinu, ki onemogoča prenos elektrike iz tujine. Nato so se prek Poljske povezale na evropsko omrežje. Po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 so države prenehale kupovati rusko elektriko in plin, a so ostale povezane na omrežje. Na preklop so se države pripravljale več let, zanj pa je bila namenjena dobra milijarda in pol evrov, večinoma evropskih sredstev.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je včeraj pozval več članov vlade k odstopu. Natančnih imen ali resorjev v javni objavi na družbenem omrežju Twitter ni navajal, sta pa svoj odstop že napovedali ministrica za delo Gloria Ramirez in ministrica za okolje Susana Muhamad. Razlog za Petrov poziv k odstopu je zamujanje z več pomembnimi projekti.

Izraelska okupatorska vojska se je umaknila s koridorja Necarim, ki ločuje severni in južni del Gaze. Gre za okoli šest kilometrov širok pas med ozemljem, ki ga nadzoruje Izrael, in Sredozemskim morjem, kjer je okupator najbolj intenzivno izvajal napade v sklopu več kot 15 mesecev dolgega genocidnega pohoda. Izraelske oblasti umika, ki je del dogovora o prekinitvi ognja med okupatorsko tvorbo in palestinskim odporiškim gibanjem Hamas, uradno še ni potrdila, potrdil pa ga je Hamasov uradnik. Izraelska vojska nadaljuje spopade s palestinskimi odporniškimi skupinami v begunskem taborišču Nur Šams. Sionistične sile so pri tem ubile tri ljudi, med drugim tudi nosečnico. 

V Srbiji se nadaljujejo vsesplošni protesti. Včeraj so v Beogradu študentje blokirali most Gazela, v Novem Sadu tri križišča, prav tako so blokirali več prometnic v Nišu. Manjša skupina študentov v Kragujevcu je izvedla maratonski tek do Beograda, kjer bodo kolegom predali povabilo na sobotni protest. Protesti po vsej državi potekajo tudi danes. Dijaki iz Novega Sada so prav tako organizirali maratonski tek do Beograda. Protestnim akcijam se pridružujejo gledališki ansambli gledališč v Beogradu, Novem Sadu, Somboru in Zrenjaninu, ki so začeli s sedemdnevno stavko, med katero ne bodo igrali predstav. 

V Ljubljani se je v soboto zbralo okoli 1000 protestnikov, ki so od ljubljanskega župana Zorana Jankovića zahtevali, da se javno opraviči za izrečeno podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in podpre študentske proteste in blokade fakultet. Protest se je začel pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani, od koder se je množica podala do Mestne hiše. Protestniki od Jankovića zahtevajo, da se opraviči srbskim študentom in prebivalcem Ljubljane, da javno podpre študentske blokade v Srbiji, naj ne poziva k volitvam, dokler ne bodo izpolnjene zahteve študentov, in naj ljubljanski mestni svetniki izrazijo svoja stališča. Po protestu so pred Mestno hišo pustili 15 stolov v spomin na 15 oseb, ki so umrle zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu. Spomnimo, da je Janković poslal pismo podpore Vučiću. Pismo je imelo sicer glavo župana Mestne občine Ljubljana, podpisal pa ga je kot Zoran Janković. Pred očitki se je Janković zagovarjal, češ da je pismo poslal le v lastnem imenu. Soroden protest je dan za tem potekal tudi v Mariboru, kjer se je na glavnem trgu zbralo okoli 100 ljudi. Shod je organizirala Organizacija srbskih študentov v Sloveniji, a so se želeli od ljubljanskega shoda distancirati, saj ljubljanski protest po mnenju predsednice organizacije Lene Bašić temelji na političnem ozadju. Kljub temu se z Jankovićevim pismom ne strinjajo. 

Neznanci so na območju spomina na žrtve povojnih pobojev v Bazovici zapisali »Trst je naš« in »Smrt fašizmu svoboda narodom«. Ob vhodu so naredili tudi grafit številke 161, ki je šifra za kratico AFA – antifašistično skupino. Neznanci so zapise naredili nekaj dni pred današnjim italijanskim dnevom spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Na oskrunjenje se je odzvalo več italijanskih politikov. Premierka Giorgia Meloni je dejala, da ne gre le za teptanje spomina na žrtve iz fojb, ampak oskrunitev celotnega naroda. 

Ljudska iniciativa Velenje je organizirala protestni shod, na katerem so zbrani opozorili na korupcijo elite in njene odločitve, češ da rušijo prihodnost Šaleške doline. Kot je poudarila ena od organizatork Sara Bajec, želijo, da velenjski svetniki prevzamejo odgovornost za dogajanje v občini, odstopijo in s tem omogočijo predčasne volitve. Med drugim pristojnim očitajo tudi, da so ob gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj obljubljali okoli 1000 novih delovnih mest ter da bosta Teš in Premogovnik Velenje delovala do leta 2054.