Avstralsko zvezno sodišče je razsodilo, da je bila policijska racija v prostore državne radiotelevizije ABC junija lani zakonita. Policija je racijo izvedla v zvezi z dve leti prej izdanimi raziskovalnimi objavami ABC-jevih novinarjev. Ti so na podlagi pricurljanih dokumentov obrambnega ministrstva preučevali obtožbe o nezakonitih pobojih avstralskih specialnih enot v Afganistanu. ABC je na sodišču izpodbijal veljavnost naloga za racijo in zahteval vrnitev dokumentov, a se je policija uspešno branila, rekoč, da gre za dokumente, katerih razkritje lahko ogroža nacionalno varnost. 

V Azerbajdžanu je policija pridržala 55 protestnikov, ki so nasprotovali rezultatom volitev, za katere menijo, da so bili prirejeni. Obenem je aretirala vsaj tri vodje opozicijskih strank REAL, Mustavat in gibanja D18. Organizacija Poročevalci brez meja je med tem poročala, da je policija aretirala in pretepla sedem novinarjev. Vladajoča stranka predsednika Ilhama Alijeva Novi Azerbajdžan je na volitvah prejela 72 sedežev v 125-članskem parlamentu, medtem ko so večino ostalih sedežev dobili Alijevi zavezniki. Ta je volitve sicer sklical devet mesecev predčasno, domnevno zato, da bi konsolidiral svojo moč. Na oblasti je sicer od leta 2003, ko je nasledil svojega očeta. Več o dogajanju v Zakavkazju v OFFsajdu ob 17.00.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je preoblikoval upravno ureditev države v želji po pomiritvi upornikov pod vodstvom nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja. Tako je število zveznih držav zmanjšal na deset, poleg tega pa vzpostavil tri upravne enote, Pibor, Ruweng in Abyei. Machar je kljub novi ureditvi zavrnil premirje, na katerega je upal Kiir. Čeprav so namreč uporniki zahtevali zmanjšanje zveznih držav na 10, nasprotujejo trem upravnim enotam, saj naj bi te spodkopale delitev oblasti, ki naj bi se vzpostavila z 10 državami. Po odcepitvi Južnega Sudana od Sudana leta 2011 je število držav z 10 naraslo na 32, v nedeljo pa je Kiir s predsedniškim ukazom odpoklical guvernerje vseh 32 držav. Vojna med državnimi in uporniškimi silami traja že šest let. Najbolj problematična v sedanji Kiirovi mirovni ponudbi je upravna enota Ruweng, z nafto bogato ozemlje na severu države, katere večina prihodkov prihaja prav iz izvoza nafte. Za to ozemlje se bori na eni strani ljudstvo Dinga, iz katerega prihaja Kiir, in ljudstvo Nuer na drugi strani, iz katerega prihaja Machar. Obema voditeljema je mednarodna skupnost postavila rok za sestavo skupne prehodne vlade do 22. februarja. Obe strani sta sicer podpisali premirje leta 2018. 

Kanadski premier Justin Trudeau je odpovedal obisk Barbadosa, na katerem naj bi se udeležil Konference vodij vlad Karibske skupnosti. Namesto tega bo na rodnih tleh poskušal razrešiti spor s staroselci, ki že drugi teden blokirajo železniški promet. Na ta način namreč poskušajo preprečiti izgradnjo plinovoda Coastal GasLink, ki bi zemeljski plin prevažal iz notranjosti Britanske Kolumbije na pacifiško obalo do poslopja v izgradnji za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina korporacije Royal Dutch Shell. Sprva je proti izgradnji plinovoda nasprotovala le staroselska skupnost Wet'suwet'en, čez katere ozemlje bi potekala skoraj tretjina plinovoda. Ko pa so oblasti aretirale nekatere protestnike iz skupnosti, so se protesti razširili po vsej državi, demonstranti pa so zablokirali železnice. To je imelo največje ekonomske posledice v Ontariu, kjer je javna železnica od sodišča sicer dobila dovoljenje za nasilno odstranitev protestniških blokad, a tamkajšnja policija še vedno ni ukrepala. Na konec blokade železnic v tem času sicer čaka že vsaj 66 ladij. 

V Nemčiji je višje administrativno sodišče zveznih držav Berlin in Brandenburg ukazalo začasno ustaviti priprave na gradnjo prve Teslove tovarne avtomobilov in baterij v Evropi. Zanjo bi bilo namreč potrebno posekati 92 hektarov gozda, čemur pa se je uprla okoljevarstvena organizacija Grüne Liga oziroma Zelena liga. Sodišče končne odločitve o gradnji tovarne še ni sprejelo, je pa do takrat ukazalo zaustavitev sečnje dreves, saj bi bila ta sicer končana v treh dneh, torej pred sprejetjem končne razsodbe.

V Makedoniji je 120-članski parlament s 108 glasovi izglasoval samorazpustitev pred naslednjimi volitvami, načrtovanimi za 12. april. Oblast v Makedoniji bo do volitev prevzela začasna vlada pod vodstvom dosedanjega ministra za notranje zadeve Oliverja Spasovskega. Odločitev prihaja po tem, ko je prejšnji mesec z mesta premiera odstopil Zoran Zaev. Njegov odstop je sledil nasprotovanju francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi Evropska unija z Makedonijo začela pristopna pogajanja. Zaradi želje po slednjih se je sicer takrat še Makedonija preimenovala v Severno Makedonijo in tako rešila spor o imenu z Grčijo, ki je želela ime Makedonija ohraniti le za rojstno pokrajino Aleksandra Velikega. 

V Črni gori je več deset tisoč ljudi protestiralo proti zakonu o svobodi veroizpovedi na shodih oziroma tako imenovanih litijah, ki jih je sklicala srbska pravoslavna cerkev. Po zakonu, sprejetem konec decembra lani, morajo verske skupnosti dokazati, da so svoje objekte posedovale že pred letom 1918, ko je bila Kraljevina Črna Gora priključena Kraljevini SHS. Če lastništva pred tem časom ne bodo mogle dokazati, bodo njihovi objekti prešli v državne roke. Od sprejetja zakona so srbska cerkev in njeni podporniki protestirali dvakrat tedensko in zahtevali njegov umik.