Izraelska okupatorska vojska je potrdila, da se je umaknila iz bolnice Al Šifa in s tem zaključila dvotedensko operacijo, v kateri je v bolnišnici izvedla več nasilnih racij. Umik izraelskih vojakov in tankov je potrdilo palestinsko zdravstveno ministrstvo, ki trdi, da so izraelske sile bolnišnico tako poškodovale, da v njej ni več mogoče nuditi oskrbe. Okupator je dan pred umikom napadel dvorišče kompleksa ter v zračnih napadih zadel šotor, v katerem so bili novinarji in razseljeni civilisti. Izraelska vojska je ob tem zatrdila, da je v napadu zadela poveljniški center Islamskega džihada. 

Po poročanju britanskega Guardiana so izraelske oblasti Združenim narodom predlagale razpustitev agencije za palestinske begunce, znane kot UNRWA. V predlogu Izrael predlaga vzpostavitev nadomestne organizacije, ki bi skrbela za dostavo hrane na območje okupirane Gaze. Do 400 zaposlenih pri agenciji, ki ima sicer okrog 30 tisoč sodelavcev, bi premestili v novo agencijo ali druge agencije pod okriljem Združenih narodov. Izraelske oblasti so peščico sodelavcev agencije brez dokazov obtožile sodelovanja pri operaciji Hamasa sedmega oktobra in skušajo njene dejavnosti na območju Gaze popolnoma preprečiti. Prejšnji teden so agenciji tudi uradno prepovedale dostavo humanitarne pomoči na sever okupirane Gaze. Izraelska vojska je sporočila še, da je v zračnih napadih ubila poveljnika raketnih enot libanonskega gibanja Hezbolah. Kakor trdijo v izraelski vojski, je Ismail Al Zin bil poveljnik protitankovske enote specialnih sil Hezbolaha, ki se z Izraelci obstreljuje prek libanonsko-izraelske meje. 

V Tel Avivu in zahodnem Jeruzalemu so potekali protivladni protesti. Več tisoč protestnikov od premierja Benjamina Netanjahuja zahteva močnejše prizadevanje za izpustitev talcev, ki jih je zajelo palestinsko odporniško gibanje Hamas. Množica je blokirala glavne vpadnice in šotorila pred izraelskim knesetom. Policija je proti ljudem uporabila vodni top ter pridržala najmanj 16 oseb. 

Na lokalnih volitvah v Turčiji je slavila opozicija. V Istanbulu je za deset odstotnih točk zmagal dosedanji župan in glavni tekmec predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Ekrem İmamoğlu. İmamoğlu, ki prihaja iz največje opozicijske Republikanske ljudske stranke, je Erdoğanovega kandidata v največjem mestu premagal že na prejšnjih volitvah. Republikanci so slavili tudi v prestolnici Ankari in še v 33 provincah. S tem so povečali število voljenih šefov provinc iz lastne stranke za skoraj dvakrat. Privrženci opozicije so zmago proslavili na shodih v Istanbulu, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi. Erdoğanova Stranka za pravičnost in razvoj je glasove izgubljala predvsem proti še bolj desnim opcijam, kot sta Stranka nacionalističnega gibanja in Nova stranka blaginje. 

Visoko sodišče v Islamabadu je zadržalo izvajanje ene od zapornih kazni nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Khana. Khan je bil skupaj s soprogo zaradi okoriščenja s prodajo državnih daril obsojen na 14 let zapora. Izvajanje kazni je sodišče zadržalo do razsodbe o pritožbi. Ne glede na to bo Khan opozicijo še naprej vodil iz zapora, saj je obsojen tudi zaradi ločenih zadev, na primer zaradi izdajanja državnih skrivnosti. 

Somalijski parlament je sprejel amandma ustave, s katerim lahko predsednik imenuje in razreši predsednika vlade. Amandmaji uvajajo tudi splošni volilni sistem in neposredne predsedniške volitve. V Somaliji je do sedaj veljalo posredno glasovanje, ki je temeljilo na klanskem sistemu. Spremembam ostro nasprotuje polavtonomna država Puntland, katere oblasti so že pozvale k referendumu. Ministrski svet Puntlanda je sporočil, da preklicuje priznanje in zaupanje v zvezne vladne institucije, dokler ne bo dokončan ustavni postopek, ki ga bosta podprli obe strani. 

Bolgarija in Romunija sta vstopili v schengensko območje, a so mejne kontrole odpravljene le na letališčih in v pristaniščih. Na kopenskih mejnih prehodih nadzor ostaja. Državi sta postali članici Evropske unije leta 2007, Evropska komisija pa je leta 2011 ocenila, da izpolnjujeta vse pogoje za vstop v schengensko območje. Priključitvi sta nasprotovali Nizozemska in Avstrija. Prva je nasprotovala zgolj vstopu Bolgarije, a je decembra lani sporočila, da je država z okrepitvijo varovanja zunanjih meja Evropske unije pogojem zadostila. Avstrija je vstop v schengen Bolgariji in Romuniji nazadnje preprečila z vetom leta 2022, ko se je sklicevala na povečanje števila neregularnih prehodov meje po balkanski poti. Avstrija je v začetku lanskega decembra predstavila predlog o zračnem schengnu, skladno s katerim kopenske meje Romunije in Bolgarije ohranjajo trenutni status, odpravljen pa je nadzor v pomorskem in letalskem prometu. Datum za odpravo nadzora na notranjih kopenskih mejah še ni znan.

Ostajamo v Bolgariji, kjer parlament odloča o spremembi zakona o bolgarski narodni banki, saj zakon mandatarju Dimitarju Glavčevu preprečuje prevzem tehnične vlade. Po amandmaju bo lahko Glavčev kot vodja računskega sodišča vzel neplačan dopust, šele nato pa postal začasni premier. Glavčeva je v soboto za mandatarja imenoval predsednik države Rumen Radev, in sicer zgolj do predčasnih volitev. Vladna koalicija med strankami Nadaljujemo s spremembo, Demokratična Bolgarija in GERB-SDS je razpadla, ker so v konservativnem GERBU zavrnili mandat. A Glavčev, ki bo vodil tehnično vlado, prihaja prav iz GERBA.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za mandatarja za sestavo nove vlade imenoval Miloša Vučevića iz svoje vladajoče Srbske napredne stranke. Vučević je leta 2021 postal podpredsednik stranke, maja lani po Vučićevem odstopu z vrha stranke pa tudi njen predsednik. Novi mandatar je v prejšnji vladi vodil obrambno ministrstvo. Novo vlado bodo oblikovali v prihodnjih tednih, za njeno sestavo pa ima mandatar 90 dni od ustanovne seje parlamenta, ki je potekala šestega februarja. Ana Brnabić, ki je bila Vučićeva sluga na premierskem mestu doslej, je prevzela predsedovanje parlamentu. 

V Nuklearni elektrarni Krško so začeli prvi redni remont, potem ko so obratovalno dobo elektrarne lani podaljšali. Nuklearka je januarja lani pridobila okoljevarstveno soglasje za podaljšanje delovanja do leta 2043. V remontu, ki bo predvidoma trajal mesec dni, bodo zamenjali gorivo, izvedli standardni nadzor, vzdrževanje in posodobitev opreme ter preverili vpliv staranja na komponente. Vsa dela bodo vodili in nadzirali zaposleni v nuklearki, vrednost remonta pa ocenjujejo na okoli 100 milijonov evrov. 

Foto: Wikipedia, All creative commons