OFF koronskih vojaških izdatkov

Aktualno-politična novica
26. 4. 2021 - 15.00
 / OFF

Po včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Albaniji še vedno poteka štetje glasov. Uradnih rezultatov še ni, podatki volilne komisije in vzporednih volitev pa zaenkrat kažejo na tesen rezultat. V vodstvu je vladajoča Socialistična stranka Edija Rame, ki naj bi prejela okrog 46 odstotkov glasov, konzervativna opozicijska Demokratska stranka 44 odstotkov, njihovi zavezniki Gibanje za socialistično integracijo pa dobrih šest odstotkov. Kljub temu je zmago že razglasil vodja Demokratske stranke Albanije Lulzim Basha. Največ pozornosti je pritegnila poteza kosovskega premierja Albina Kurtija, ki je volil v Tirani, saj ima albansko državljanstvo. Na to se je ostro odzval srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je trenutno na obisku v Bruslju in ki je izjavil, da je to jasno sporočilo Beogradu, da sta Tirana in Priština v isti državi.

V Bolgariji se epilog nedavnih parlamentarnih volitev še izmika. Po tem, ko je vladajoča desnosredinska stranka GERB premiera Bojka Borisova v petek obupala pri naporih za sestavo vlade, je vélika senzacija volitev, Stanislav Trifonov, danes sporočil, da prav tako ne bo poskušal sestaviti vlade. Popularni televizijski voditelj, ki je na volitvah z novo stranko dosegel izjemen rezultat in z drugega mesta prvič po letu 1989 vrgel socialistično stranko, je dejal, da nima dovolj poslancev in da noče sodelovati s starimi, po njegovem mnenju kompromitiranimi strankami. S tem ostaja zvest svoji kampanji, v kateri je nastopal kot nov obraz proti koruptivnemu esteblišmentu.

Poveljnik tujih vojaških sil v Afganistanu, ameriški general Scott Miller, je včeraj sporočil, da se je začel umik preostalih 2500 ameriških vojakov iz te države. Ameriški predsednik Joe Biden je pred dvema tednoma za dokončni umik iz Afganistana določil simbolični datum 11. september, s čimer je samo preložil datum za popolni umik, ki ga je določil njegov predhodnik Donald Trump. Trumpova administracija je namreč s Talibi v katarski Dohi sklenila dogovor o popolnem umiku do prvega maja. Talibi so zato Millerjevo izjavo sprejeli z neodobravanjem. V dveh ločenih napadih je bilo danes ubitih 12 afganistanskih policistov.

Po tem, ko je Joe Biden v soboto kot prvi ameriški predsednik poboj okrog milijon in pol Armencev s strani Otomanskega imperija med letoma 1915 in 1923 uradno priznal za genocid, je Turčija na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika v Ankari. Namestnik turškega zunanjega ministra Sedat Önal je veleposlaniku Davidu Setterfieldu izrazil zavračanje Bidnove odločitve, jo označil za nesprejemljivo in jo najstrožje obsodil. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je Bidnovo potezo označil za populizem in spreminjanje zgodovine. Dodal je, da bo ta poteza ZDA povzročila globoke rane, ki jih bo težko preseči. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se še ni oglasil. Bidnova poteza prihaja v kontekstu že nekaj časa napetih odnosov med ZDA in Turčijo, saj slednja išče določeno mero samostojnosti v svoji zunanji politiki. Najvidnejša manifestacija tega je bil nedavni nakup ruskega protiraketnega sistema S-400 namesto konkurenčnega ameriškega sistema Patriot.

Armenski premier Nikol Pašinjan je napovedal svoj odstop. V kratkem nagovoru na svoji Facebook strani je Pašinjan napovedal nove volitve 20. junija in dodal, da bo do takrat še naprej opravljal funkcijo predsednika vlade. Pašinjan se je celo zimo soočal s pritiski in obsežnimi protesti predvsem zaradi izgubljene vojne v Gorskem Karabahu. Pred dvema mesecema se je zapletel v spor predsednika in generalštaba vojske, ki ga je Pašinjan označil za državni udar. Raziskave javnega mnenja kažejo na apatičnost armenske javnosti, Pašinjana podpira okrog 53 odstotkov vprašanih, največ zaupanja pa Armenci kažejo do vojske, 73 odstotkov.

V češko-ruski diplomatski spor se je vmešal češki predsednik Miloš Zeman. Zeman, ki je znan po svoji proruski drži, je prekinil tišino in izrazil dvom, da je za eksplozijo v skladišču streliva in ekplozivnih sredstev leta 2014 v Vrbeticah na vzhodu države stala Rusija. Dejal je, da obstajata dve možni razlagi in da je lahko šlo za nesrečo, saj v poročilu češke obveščevalne službe BIS, ki je povzročilo hudo poslabšanje odnosov med državama, ni nobenih dokazov ali prič, ki bi kazale na vpletenost ruskih agentov. Dodal je še, da v toku raziskave ni bila najdena eksplozivna naprava. Medtem je govornica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova češko stran na podlagi poročil nemških medijev obtožila, da je v Vrbeticah skladiščila protipehotne mine, ki so prepovedane z mednarodno konvencijo iz leta 1999.

Danes je izšlo novo letno poročilo Stockholmskega mirovnega inštituta o globalnih vojaških izdatkih. Ti so v preteklem letu zrasli za 2,6 odstotka, in sicer na skupaj 1640 milijard evrov. Porasta ni preprečil pandemski padec globalnega bruto domačega proizvoda za 4,4 odstotke, s čimer je relativni delež orožarskih izdatkov največji od leta 2009 dalje. Pet največjih potrošnikov je bilo odgovornih za skoraj dve tretjini vseh svetovnih izdatkov za orožje v letu 2020. To so ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Velika Britanija. ZDA predstavljajo s 644 milijardami evrov malenkost manj kot 40 odstotkov svetovnega obrambnega trošenja v prejšnjem letu in že tri leta večajo svoj vojaški proračun, potem ko se je ta sedem let krčil. Kitajska že 26. zaporedno leto veča izdatke za orožje, ki so v prejšnjem letu dosegli vrednost 208 milijard evrov. Južna Koreja in Čile sta edini državi, ki sta preusmerili del vojaškega proračuna v spopadanje s koronavirusom.

Danes je nastopil mandat novemu direktorju RTV Slovenija, Andreju Grahu Whatmoughu. Whatmougha, ki je iz kvote stranke SMC, je imenoval Programski svet RTV v drugem krogu konec januarja. Z 18 glasovi proti devetim je premagal direktorico TV Slovenije Natalijo Gorščak, že v prvem krogu pa je izpadel dosedanji direktor Igor Kadunc. Kadunc zdaj na sodišču izpodbija izvolitev Whatmougha, ker naj ta ne bi imel izkušenj, navedenih v razpisu. Whatmoughov program je osredotočen na finančno stabilizacijo zavoda, poudarja upokojevanje delavcev, ki so za to izpolnili pogoje, sistematizacijo delovnih mest in karierni razvoj zaposlenih, napovedal je tudi zakon o Radioteleviziji. RTV je lani ustvarila 1,8 milijona evrov primanjkljaja, letošnji predviden primanjkljaj 4,7 milijona evrov pa bodo pokrili iz presežkov prejšnjih let.

OFF je pripravil Petar.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.